IME TEDNA, ali LAHKO ME KLIČEŠ FAN <3

Minilo je več kot teden dni od njenega nastopa. Jaz pa še vedno na stolu, pred monitorjem, udobno nameščena, mesmerized, pregledujem posnetke z zagrebške Arene.

Prišlo je za mano, kako nadposebna je. Koncerta se skorajda ne spomnim, kar je velikokrat problem ob glasni glasbi in neprecenljivem zabavljaču. Nekako zapadem v trans, ko je pred mano celebrity, jaz in glasba… drugih ni. Ne vidim ne čutim, a na žalost vonjam.

Ob ogledu slik sem nase naletela, ko nezavedno uživam. Ne spomnim se kdaj me je Š slikala. Ne spomnim se niti  njenega prihoda. Spomnim se, da sem stala na prstih. She blew me away.

Ob gledanju posnetkov imam vedno znova kurjo polt. Ne naveličam se je. Sploh. Mož me ima že polhn kufr. In kaj zdaj? Spet dve leti do njenega prihoda? I Heart B!

*

NASTOP DNEVA

Še dobro za Youtube… vsaj tako lahko izvem kako je otvorila show.

*

PESEM DNEVA

…še vedno… Halo

INTERVJU DNEVA

*

VPRAŠANJE DNEVA

Če pogledam vse posnetke na youtube-u iz Zagreba, ali se bom na kakšnem našla?

*

ČEVLJI DNEVA

Mojiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii <3

DU JU SPIK ENGLIŽ?

Nein!

V vrtcu sem začela obiskovati ure angleščine, pela angleške pesmi, recitirala ej-bi-si-di-i-ef-đi…, prevedla roko v “rokas” in se hitro naučila slovnice, posluha, neustavljivega ter nadvse šarmantnega angleškega govoričenja. Malo preveč me je vleklo na american english… pa jebeš… english english was just too snobbish. V osnovni šoli sem bila najboljša. Spise v angleščini sem črpala iz angleških pesmi, ki sem si jih zapomnila že ob prvem predvajanju. Straight A sem zabeležila ob prostem spisu Christmas, A4 formata, ki je šel nekako takole: There is something special about this time of year, a christmas feeling’s everywhere… itd… (izvirnik – notice the resemblance…), ja pač iznajdjliv wunder kind sem bila.

Srednja šola, zopet ena izmed najboljših, z razliko, da tukaj niso letele 5ice ampak 4ice, ki so pri vsaki drugi anglarci pomenile več kot 5. Najbolj sem sovražila drdranje pravil – ne me jebat s pravili, če imam posluh… I failed miserably… zaradi pravil sem dobila šus in grožnjo gospe profesorice, da če si še enkrat kaj takega privoščim me bo skalpirala. Tisti, ki me poznate veste, da si kaj takega nisem privoščila (čeprav bi si mogoče naredila uslugo, glede na fucked barvo…).

Fax. En angleški izpit 8 drugi 10, yes I know my way around it… to pa je tudi to. Thank you – goodbye.

Kaj je to angleščina? Jaz vem. Vprašaj me po frazi – poznam, spellcheck – check, prevod – prevedem, kako se reče – povem. Govori – $%#?*/&% WTF??? Kaj je to??? V glavi imam scenarij, razumem kaj me sprašuješ, vem kaj naj ti odgovorim ampak po ta novem sem nema. Yaaaaay!? Angleščina mi ne gre več od ust, žal dobesedno. To sem opazila že 2 meseca nazaj, ko sem bila s kolegico zunaj in nama je družbo delal njen long lost english friend. Mislila sem, da podzavestno sama sebe blokiram, da ju ne bi motila in da si naj onadva čim več povesta. In potem sem prejšnji teden iz svojih 4inch stillettos stopila na realna tla. Morala sem namreč v sklopu mojega dela poklicati v tujino in opraviti nek “u izi” pogovor v angleščini. Kolega me je opomnil naj si pred klicem kaj zapišem, da ne bo pol panike. Panika? Ah dej… kakšna panika saj sem the chosen one… jap, the Chosen one – mute edition. Tako faking polomljene angleščine ne premore niti duvde model. ¾ pogovora sva s sogovornikom prisluhnila tišini, potem sem nek medmet vrgla iz sebe, farbala, sklonila glavo med roke in v 10 minutah celo dobila odgovor na moje vprašanje. Še danes prosim vsemogočnega, v katerega ne verjamem, da noben izmed nadrejenih ne bo naletel na ta klic, ker me bodo še odpustili… ali pa poslali na tečaj angleškega jezika. Fak… what the hell happened to me???

VIDEO DNEVA:

ALICIA KEYS SUPERWOMAN… YES SHE IS

And when our powers combine… here are the concert freaks A & Š…

Po malo manj kot letu dni sva šli z mojo bjondo *Š* novemu glasbenemu spektaklu nasproti. Pospravljeno imava že queen B in pa Fiddija… sedaj pa je bila na vrsti lady A… ne jaz, ampak Alicia Keys.

Že v marcu je na udeležitev njenih glasovnih sposobnosti klicalo mesto mode – Milano, pa je bil problem z đeparcem. Alicia nama je bila očitno usojena, tako da naju je privabil Zagreb.

Seveda vse kot po maslu ne more it… saj se tudi maslo v hladilniku strdi in to potem ni več to. Zataknilo se je že pri zbiri koncertnega ponudnika, ker je pri enem bilo premalo povpraševanja – pri cenejšem… ITAK! No pa pejmo…

Dogodivščina(!) se je začela na parkirišču v Tivoliju. Imeli smo blekenddekerja… dabldekerja… U-A-U… fensi! Kaj se je dogajalo med vožnjo naj ostane skrivnost – klima je šopala… prasci so nas hoteli zamrznit… in bolj kot sem piskala, da vetra v svojih oranžnih laseh ne želim… ker je to boleča tema… in tudi bojkotiram šport proti drogi… bolj so mi našopali v bučko z oranžno lučko… burjo. Zamrznitis… skoraj! S *Š* sva imele mini martini partee…

Potem pa postanek… in naj se drama začne! Postanek nekje tik ob meji je nič hudega sluteče potnice presenetil z novima sopotnicama, možačama… če sem lahko nesramna – hvala, ki sta si kar izbrali sedeža, ki sta bila prosta. Ja menda, da je faking prost zic, če je pa cel bus ljudi šel dol!!!!! Omg! Pa niti blond nista bile! Raje ne nadaljujem, da ko sta jih »lastnici« sedežev odfukali… da sta zasedli sedež drugima… fak no! How retarded can you be!? Morajo biti vedno pacienti na busu? Na poti do 50ja je eden izmed potnikov grozil, da bo poscal cel bus… pri moji sreči, je človek sedel ravno pred mano… ahhh…

Ok… bus spelje… carina… wuhu ajde Slovenija… no ta stavek bi lahko vzklikala pol ure, ker smo na slovenski meji stali ravno toliko časa, vmes slikali carinike, DARS-ov avto prelepljen z vinjetami in srkali… no in potem se končno premaknemo… wuhu Hrvaška… ponovno 10 minut stojimo… se premaknemo, ko moja blond malenkost izusti zelo neslano šalo z grenkim priokusom… s takim, ki ga ima gnil oreh (fuj)! Moja šala: Evo gremo nazaj v Slovenijo… wuhu… In smo šli!!!!! Fak! Dejansko smo šli nazaj v Slovenijo, ker je enemu sumljivcu potekel potni list in smo ga morali odložiti nazaj na rodno grudo. Pejt peš mulc!

In potem deja vu… wow slovenska meja… wow hrvaška meja… in končno smo šli čez!

Še nekaj kiča dam nase in sem redi stedi. Gremo v vrsto… skrivamo fotkiče, da ja ne bo kdo piskal, da naj ga odnesem v avtobus, ker začnem kričat. Ok… we’re in… hopa cupa v dvorano… pizde ene… nahajamo se še najdlje od odra. Pri Beyoncé je bila približno 10. vrsta moja, pri Fiftiju 3., sedaj pa sem kar nekje, ker so pač nekateri prej mleli s kartami in z doplačilom 5€ bili tik pod odrom… fuckers! No biggie… DJ IROC je naredil hudo vzdušje, da sva bile z mojo bjondo spet najbolj fierce ever… kasneje je oder razsvetlil še Jermaine Paul, backvokalist Alicie. Huuuuuuuuuuuud glas, čeljust je bila povešena. Potem pa sem imela že vsega polno tamalo in sem hotela Alicio… 1 ura ostalih je bila že dovolj.

In potem je prišla: rdeča majčka s svetlečim metuljčkom, fukiš bling-bling hozntregrji in highwaist jeansi. Lepa! Prelepa! Z enim najhudejših glasov (Beyonce je še vedno top of the top) in najbolj belimi zobmi. Aliciaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!

Kmalu sem ugotovila, da je darling Alicia čisto pravo človeško bitje, ki švica! Yeah, you heard me right… švica! Kar pomeni, da ni ga jebenega deodoranta, ki bi preprečil potenje, ker če bi bil… bi ga Alicia 100% imela. Grem čevlje stavit!

Zanimivo se mi je zdelo, da se pupa ni preoblekla niti enkrat… možno je sicer, da se je ob izhodih vedno v isto majico… v suhi izvedbi!

No pa, če nisem tako malenkostna… koncert je bil super, ponovno (kot pri Fifty-u) prekratek. Zanimivo je kako sem lahko njena besedila poslušala over-and-over-and-over pa se me niso niti enkrat dotaknila v taki meri kot so se me na koncertu. Ne gre in ne gre mi iz glave komad – Like you’ll never see me again… moja blond fierce malenkost se je bojevala z izpustom solze… zmaga je bila sicer na moji strani… vendar vseeno… prilagam delček, ki naj se tudi vam vtisne v spomin, srce… v dušo in ne pozabite na vam najljubše – ne jemlje se jih za samoumevne:

If I had no more time
No more time left to be here
Would you cherish what we had?
Was it everything that you were looking for?
If I couldn’t feel your touch
And no longer were you with me
I’d be wishing you were here
To be everything that I’d be looking for
I don’t wanna forget the present is a gift
And I don’t wanna take for granted the time you may have here with me
‘Coz Lord only knows another day is not really guaranteed

So every time you hold me
Hold me like this is the last time
Every time you kiss me
Kiss me like you’ll never see me again
Every time you touch me
Touch me like this is the last time
Promise that you’ll love me
Love me like you’ll never see me again

Upam, da vas nisem preveč raznežila… naj še malo pokomentiram dogajanje med koncertom… jah nič, bojevali sva se s hordo mladih pup, ki pač ne vedo s kom imajo opravka, skratka mimo naju ni prišel nihče… od naju pa je za en korak vstran (najmanj!) stopil marsikdo! Zakaj pofukani parčki prihajajo na koncerte izmenjavat slino mi ni jasno… pejta raje lepo v sobico se onegavljat pa si nažigita Alicio in je to to… pa še ceneje… jaz sem jo recimo prišla gledat, polušat, z njo pet in tudi kakšen ton zgrešit ne pa da moram bučo vrtet kot da sem malo zmešana, ker pari okoli mene pač delajo karkoli že delajo… gross!

All in all, I’m a fan… odlična je, amazing… hud performance, zelo lepa… skratka brez pripomb! Kaj je naredila s komadom No one… se pa ne da opisat z besedami. Lahko samo rečem, da imam prokleto hud glas, da danes nisem hripava!

Sedaj pa je čas, da tudi jaz že izpolnim svoje sanje – grem na solo petje!

VIDEO DNEVA – 4 da ladies

more about “Alicia Keys – Superwoman (Official vi…“, posted with vodpod

TUKAJ NI NOBENEGA PARDONA…

… ne res ga ni. Še posebej, ko določeno zadevo zagotavljam stranki, moji najdražji sodelavci pa se na ves glas krohotajo… barabe!

… tudi nobenega pardona ni, da sem imela danes wildest dreams, ko sem sanjala, da me je pot zanesla v vintage štacunco v kateri so se mi oči iskrile kot malemu otroku. Gledala sem nešteto primerkov čeveljcev in prav toliko pisanih oblekic. Amerie welcome to your dream land… feel right at home… vsekakor sem se počutila čisto domače ob ogledovanju neprecenljivih primerkov. Prosim naj me nekdo pelje v tako trgovinico in prosim naj se ne najde nekdo, ki misli, da je second hand shop enako vintage štacunci. Fentam ga!?!

… nobenega pardona ni, da smo dekline danes dejansko uživale ob poslušanju good ol’ gay bandov. V vsakem primeru brez pardona zmaga tale komad, koreografija je pa sexy as fuck. Malo sprostitve na delovnem mestu ne škodi!

… ni pardona, ko rečem, da je moj hefe najboljšejši ever, ker nas je založil kot dedek mraz s sladkiši in kar je najboljše – stacionirani so na moji mizi in pol metra od nje!

… in za konec vam brez pardona sporočam, da grem na morje! Uživat, cmart in dat možgane na off, čeprav imam v ponedeljek izpit! I so fucking rock!

Zdaj pa na opice!

ZOMBI VIDEO DNEVA – tako, da ne bo izgledalo, da ne spremljam politike – jo! Vsekakor! Vendar kot da sama politična dejanja niso dovolj grozljiva je moral Bojči narediti še ta srh vzbujajoč video. Vsi v črnem, vsi kot zombiji in Šrot se nasmiha. Scary stuff I tell ya…