VEGI NA PIKNIKU #3

Pravijo, da gre v tretje rado. Jaz pravim, da jim gre verjeti. Na tretjem, mogoče celo zadnjem, pikniku jim je uspelo poskrbeti za vegije in še za marsikaj drugega.

Futr: meso – čevapi, pleskavice, nabodala, hrenovke, klobase, …; zelenjava – paradižnik z mozzarelo in baziliko, šobska solata, paprika in paradajz posebej, zeljnata solata, bučke in melancani (bljah), gobe, kruh, priloge in sladoled po lastni želji

Pijača: pir (več vrst, v piksnah), vode (več vrst in z okusi), sokovi, ledeni čaj, coca-cola in ostale znane mehurčkaste zadeve, kava, žganje.

Moj krožnik je bil dvakrat zvrhano poln z vsem nemesnim in nebučkovnim, nemelancaninim in nekumaričinim. Navdušena sem nad ponudbo in barvno paleto. Nekje dejansko še dajo na vegije. Je pa res, da v našem podjetju pod opombe nisem spisala spis o tem, da sem nek wannabe vegi.

Dogajanje: fuzbal, badminton

Wuhu, vsaj tukaj je »moja« firma bolj športno podkovana. Je pa res, da se piknika razlikujeta tudi v povabljencih. Med tem ko je bila pri nas zaposlena smetana only, so tu lahko pripeljali zaposleni še svoje boljše polovice (hura) in ostalo familijarno navlako. Na koncu je bilo otrok več kot odraslih.

In če se vrnem na poskrbljeno… tale firmica se je odlično zorganizirala. Dečki so dobili modre majčke in deklice fuksija, mladež pa je okoli tekala v neki rumeno-zeleni barvi, da jih starši skoraj niso mogli ločiti med seboj… jaz pa sploh. Majčke niso bile neke čip, ob prvi priliki raztegljivo sranje z največjim in najgršim logom podjetja. Ravno nasprotno. Kvalitetne, lepi modeli, z lahkoto nosljive… vendar bo žal samo za doma. V službo v njej ne morem, gre namreč za kokurenčni podjetji… in sovražniki se hitro prepoznajo… wannabe kvizlingi, ki imajo pač radi roza barvo, pa znajo biti ujeti med obema ognjema.

Ob 20.30 sem bila doma. V postelji. Kriplasta. Še vedno čutim posledice petkove odbojke. Mož pravi, da imam tudi opekline… menda jih povzroči trenje. Fizika mi ne gre, tako da ne ugovarjam. Bom kje drugje bolj stegnila jezik. Kmalu.

*

VPRAŠANJE DNEVA

How do you know that you’re right? If you’re not nervous anymore…

*

POSLADEK DNEVA… PA PESEM PA SMEH TUDI

<3

IME TEDNA: CVETKO a.k.a. BRANDON FLOWERS

Moj smisel življenja je emocionalnost… po koncertih. Kar nikakor ne pomeni, da špilam neko EMO sceno z naajlajnerjenimi očmi in tistih pet špagetkov čez en uč… ampak gre za neko pristno navdušenje nad določenim dogodkom. Ta teden so bili to the Killers z Brandonom na čelu.

Dejansko sem postala fan.

Obožujem glasbo, najbolj pa sem navdušena nad ne ravno preprostimi, na prvo žogo nikoli razumljenimi, besedili. Ne vem kdaj sem nazadnje tako raziskovala (aja ob diplomi…), kakor raziskujem pesem za pesem v zadnjih nekaj mesecih. Analiz še ni, ampak obljubim, da bo tudi to objavljeno… ko Slay pride v Tivoli.

In tako pridem do ljubkega, rahlo gayish in vintage navdahnjenega mormona Brandona. Rojen je bil dobri dve leti pred mano – 21. junija 1981, kar pomeni, da mu bom kajkmalu lahko čestitala preko FB – hura za sodobno prijateljevanje. Cvetko je od avgusta leta 2005 poročen in v pričakovanju drugega otroka. Odlična novica, če ni napačna, je, da imajo mormoni lahko več žena. Žalostna zgodba je, da po vsej verjetnosti ne bi nikoli bila v ožjem izboru… če pa že… pa bi po vsej verjetnosti poslušala on a daily basis Don’t you wanna feel my bones… ne koščičk lupčk… cause they hurt… Cvetka bi na podlagi pesmi uvrstila v ljubosumnega tipa človeka, kar pa v določenih pesmicah vzpodbudi nekaj v meni, v smislu I wanna be her… ne žena… ampak deklič v pesmi.

Impresioniral me je s svojim poskakovanjem po odru, s tistimi grdimi bootsi in sexy podloženimi rameni.  Njegovo deško natkjutnost pa malce izjalovi bundes brkata porno podoba, ki mu jo odpustim. Odkrila sem, da deliva strast do bling-blinga, samo, da on malo bolj pretirava v tej smeri – khm…khm… bling bling klavir!? Mesmerized…

Od nedelje ne mine več dan, da jih ne bi poslušala. Sodelavci že pripravljajo peticijo proti vrtenju the Killers kompilacije. Ampak v mojo bran, me poživijo in name delujejo terapevtsko u pi…mat…

*

PESEM DNEVA

Mr Bightside… the jealous Cvetko <3

When you were young…

K-DAY

Prišli, zapeli, zjebali mojo ne ravno uravnovešeno dušo. Flowers you bouncy bastard!

Na mesto zločina Sem oborožena z litrom soft juice vodke priadidaskala nekje ob 18h, ob ravno pravšnjem trenutku, da se je bog popiškil na moža, ki ni imel ne kapuce ne marele.

Postrojeno smo se z gručo (wannabe) navdušencev vili proti stadionu. Milicajci, redarji, konji. Bilo je vsega.

Kako izgleda stadion sem že pozabila, moj zadnji obisk je bil v času papeža in fijakanja s papa mobilom – my mum made me go…

Vreme je bilo ubijalsko. Čez nebo se je razprostrla mavrica, kateri si celo videl in začetek in konec, če si tako brihten in veš kaj je kaj. Na travnati površini sem cukala vitamine in čakala na moja najljubša partnerja v izvajanju zločinov. Boris ga je cukal v BS-u, Vesna je pešačila iz BS-a. Ko je pripešačila v novih balerinkah, ki nikoli več ne bodo zgledale tako zglancano kot pred prihodom, jo redarstvo ni spustilo v območje Stožic… ne koncerta, Stožic! Potrebno ji je bilo odnesti karto. Pa sem šla. Vitamine je zaužila tudi sama nato pa je privihral še Borči model. Vitaminsko obarvani smo naredili nekaj nepozabnih slik. Mud fight pa na žalost dečkov ni uspel, ker sem bila preveč v šibanju, da bi se imela časa še po tleh metat. Sem pa res z največjim veseljem skakala po blatu, kar se je kasneje izkazalo za nadvse blesavo potezo… oh bjonda, ko ne razmišljaš v naprej…

Dan D me je s pesmico, katere videospot prikazuje poslednjo Titovo pot, ganil, ker me pač vedno pa tudi vitamini so naredili svoje. Počasi smo se premaknili v notranjost, nekam med VIP in tribuno. Na srečo smo imeli kvizlinge v VIP šotoru, ki so nam nosili pijačo, ker neki kuponi pa vrste so no-go.

In potem se je začelo, Human! Nepopisno. Cel dan sem čakala na ta trenutek. Dejansko 3 mesece, ampak kdo šteje. The Killers majčka je navdušenje v meni samo še spodbudila. Stekli smo nekam na sredino. Ni isto kot ne Queen B in ne upam reči, da je bolje.

Tekom koncerta smo se premaknili v notranjost. Žal smo prepozno izvedeli, da rdeče štempiljke na roki pomenijo prost vstop v eno izmed bližnjih vrst. Škoda.

Končno smo se zasidrali in že naval sumljivcev. Zopet sem bila v stanju, da kažem nohte in kako niso le lepi, ampak tudi u p.m. ostri, a sem dečkota raje odrivala, nato pa ob navdušenju, ker so moje jezne grimase, snemali, eno lepo kretnjo s ta srednjim nohtkom ovekovečila tudi na njihovem filmu. Pa bemo mast se boš tam metal kakor da si na hevi blek satan metal koncertu. Dejansko je dal gmh. Fisty… indeed I am!

Kratko, a sladko… but all good things come to an end… bi opisala ta koncert. Flowers je izgledal nadkjut s svojim poskakovanjem, palme so malo bolj približale poletje, moje pevske sposobnosti in poznavanje besedil pa bi me postavili ob bok sami Susan.

Po uri in dvajset so odšli. Prehitro. Pogrešala sem I can’t stay, Romeo and juliet, World we live in… wse 3x, ampak včasih tudi jaz ne morem imeti vsega.

Ponovno smo se zasidrali na začetnem mestu ob VIP prostoru. Zanimivo je, da se lahko v 30.000 glavi množici srečaš z ljudmi tudi, če se ne zmeniš. Killer will… pa take fore. V igri so bile slike, čudne grimase, tekmovanje v kdo ma več blata na seb… in potem… OMG, OMG, OMG… krilila sem z rokami, kot bi se hotela otresti tropa čebel in doživljala epileptični napad. MODEL… KILLERSI SO ŠLI LIHKAR MIM MENE. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!

Flowers, Can u read my mind??????

Naslednja faza: za njimi na VIP. Vsekakor nam je uspelo, vendar v vseh teh poskusih nadmudrevanja varnostnikov je Cvetka že nekam spizdijotnu in ostala sta le bobnar in kitarist. Vstop na VIP me je tudi opomnil, da tisto skakanje po blatu ni bila ravno najbolj brihtna ideja. Zakaj? Jah, ker se je točno videlo, da sem drhal iz stadiona in ne nekdo, ki je stal le v šotoru in na tribuni, kjer kakopak ni blata. Sem hotela malo očistiti zadevo pa ni šlo. Mah…

In koga sem videla: deklico Čas z novim, Ladota, Vilija, Neisho, Siddharto, Čukurja… and I couldn’t care less… wateva.

Kot pikanten zaključek večera je killer kitarist hotel eno zašpilat še s slovenskim bendom pa so partibrejkrski plavi iztaknili elektriko. Dečko je le zamahnil z roko in odšel. Splendid milicajci! Večer je bil končan jaz pa brez slike z rožico… na srečo sem dobila burek.

In vsesplošen vtis. You can call me the fan!

*

PESEM DNEVA

Bila je ljubezen na prvi sluh <3, Flowers je pa nadkjut tuki k bounca!

KER JE SVET LEPŠI Z GLAVO NAVZDOL

… ne razumem… se niti ne trudim… ker trenutno niti ne vem kje se me glava drži kaj šele, da bi jo znala obrnit… me pa res zanima kako lepši je svet ko te v 100-tem nadstropju stolpnice ena omara drži za noge in grozi, da boš že čez nekaj trenutkov, za nekaj trenutkov, lahko občutil kako odlično se je supermen počutil brez njegovih moči…Mogoče bi pa rekla, da je svet lepši za ženske, ko gravitacija naredi svoje in je vse s5 tam kot bi moralo biti, če ne še više… pri dečkih pa tudi velja nekaj takega, če pimplček ni ravno prekrvavljen…

Priznam pa nekaj. Spoznala sem moč miselnega vzorca. Ni slaba ideja!

*

MISEL DNEVA

A man is only as sick as his secrets. … got some sick fucks around me…

PESEM DNEVA

And you know I’m fine, but I hear those voices at night
sometimes… they justify my claim,
and the public don’t dwell on my transmission
’cause it wasn’t televised…

ANALIZA: HJUMN

Vidim, da je zadnje čase popularno napenjati male, odmrle, sive celice o tem kaj d fak hočejo Killers-i s komadom Human povedati. Ker sem se v svojih srednješolskih letih nadvse zabavala z analiziranjem pesmi, njihovimi rimami in stihi ter kako je Prešernu uspelo narediti iz ene kitice celo krigl… ker sem rojena za analizo pesmi in kaj dejansko se skriva v kiticah, kje zajec tiči in kaj je dejanski pomen… zato, ker sem preprosto kulj in ob 2h ponoči/zjutraj še ne spim… sem naredila za vas dvojno analizo. Shallow analysis in deeper than deep analysis.

SHALLOW ANALYSIS

DEEPER THAN DEEP ANALYSIS

Upam, da sedaj veste kaj dečki želijo povedat… drugače pa se Itak… Đabest vidjamo na koncertu… samo Mobitel naj ne zahinavi s karto, ker še vedno hranim sms!!!

*

ABSURD DNEVA

Če sem se v časih fijakanja z avtobusom spraševala zakaj ostarelo ljudstvo rine na vse zgodaj v največjo gužvo in kravžlja sladke laske nam pridnim študentom. Se je danes izkazalo še nekaj veliko hujšega – tisti na avtobusu niso nič v primerjavi s človeškimi fosili v avtomobilih, ker njim se faking nikamor ne mudi… zelena… kaj je to?

*

ČEVLJI DNEVA

Sicer kupljeni že slab mesec nazaj… ampak vseeno… dolg je dolg… Miss Sixty Milady boots <3