Dragi Miklavž, zavedam se, da samo zvesto ohranjaš tradicijo, ampak tako ne bo šlo več naprej. Vem koliko sem stara in preden me napadeš, da sem za tvoja obdarovanja že tako ali tako krepko čez mejo, naj te opozorim, da večjega otroka, po srcu, duši in blesavemu obnašanju, ni!
Občutek imam, da si namerno spregledal moj seznam želja na katerem je kar nekaj izbire. Ampak ne! Ker moraš biti ti pač ti, si ponovno pokazal svojo narcisoidno naravo in mi namesto ene, v folijo zavil (s svizcem se bova tudi malo še pogovorila), kar 2 tvoji čokoljadni podobi. Že lansko leto sem rekla, da te sicer razumem, da če bi imela veze kot jih imaš ti… bi tudi sama delila svojo sladko malenkost v white power beli čokoljadi (s popolnimi proporcijami). Letos pa sem, kar malo užaloščena… saj veš, da idealna postava ni najboljša prijateljica s čokoljado, prav tako ne lepa koža… in sedaj, ko dobro pomislim… za boga, a se ti zdim tečna, da me moraš pitat z njo… da bom boljše volje, bolj prijazna, manj zajedava in pikantna pikra???? Mar bi mi dal samo mandarine in masten đeparac, pa magari samo kovanec z dvojko! Ampak dobro, sem prepričana, da toliko me poznaš, da karkoli bi naredil mi ne bi bilo povšeči. Najprej bom pojedla tvojo glavo!
Presenetil si me s kjut g33k freak igračko – sudoku. Kjut as hell. Piska, lučko ima, paličico tudi… končno bom lahko spet napenjala možgančke.
Glede na to, da se nisi ravno najbolje izkazal si mi dolžan uslugo – malo prišepni kolegoma, da naj bosta za ščepec bolj izvirna… naj upoštevata moje želje in zabičaj jima, da ne rabim še njune čokoladne podobe.
VPRAŠANJE DNEVA:
Zakaj mene nenehno zebe?
