JOKJOKJOKJOKJOKJOK

Življenje udriha po meni. Predvidevam. Počutim se namreč kot piškav orešček. Česar koli se lotim, karkoli trenutno želim… ne gre in ne bo šlo še nekaj časa. Pa to ni pesimistična napoved in ne gre za furanje safra. Le kje mi je začeti…

Ugotavljam, da se je ta nesrečena zvezda name prevrnila v sredo. Poleg neomenjenega, me je Zekoslav pustil čakati več kot uro. Na koncu je rekel, da v ponedeljek naj bo zadnje branje, kar je nadvse odlično in komaj čakalno in v upanju, da mogoče pa nekaj spet dokončam kot je treba… ampak za vse oh in sploh hudo je potrebno najprej izločiti krvavi pot. Zašvicala sem se fuL, to itak… ampak ok. Ne bom rekla, da me čakata še dve tabeli, ki ju moram umestiti nevem sploh več kam… čaka me še umestitev določenega besedila in če bo kr en dal… si bo najbolšejša gospodična lektor’ca vzela čas zame. Oh pretty please!

V četrtek sem se videla z Darč, vse lepo in prav… razen dela, ko me na sončen dan odvleče v šoping, brez klime. Klime drugače ne prenašam, vročino pa več kot odlično. Ampak v teh haendemih pač ne gre, skoraj bi podlegla… in da je četrtek lahko dosegel vrhunec me je poklical še moj dear friend O’Green, da naj spokam z denarjem vred in pičimo via Amsterdam. V jok sem padla… pa v hm-ju nimajo dreves… kar je sploh pizdarija ob takem počutju. Na zeleno bilko ne morem, ker:

• sem redno zaposlena z 11 dnevi dopusta, ki jih nameravam porabiti za cvretje na plaži ker sem beach biatch in
• imam ta vikend s polno paro obdelavo diplomske pizdarije.

Pa bi šla, a veš O’Green, da bi šla… ker grem vedno in sem vedno za pizdarije z dečki.

V petek sploh ne vem kaj je bilo. Aja… sem kar malo potlačila zadevo. Brazilska! Skoraj bi me bili ugonobili. Prvič!!!!! In upam, da zadnjič me je bolelo kot da bi izganjali hudiča iz mene (a to boli?)… mogoče pa se je dejansko to dogajalo… vroč vosek – auč. Vročina – auč. Bubaaaaa! Res je bolelo. Ampak je all good danes, kakopak. Sem predlagala anestezijo ob naslednjem obisku pa bi se znalo zgoditi, da bi na koncu tisti obisk produžila, ker bi bila spodaj še bolj wobbly. Ne bo šlo.

In danes. Danes pa se smilim sama sebi. Zunaj sije sonce. Notri gnijem jaz. Ob mojem – po vsej verjetnosti, življenjskem delu. Če koga zanima – od 8.30 zjutraj. Vmes, sem bila že tako na tleh, da sem požrla banjo maxima premium tiramisu… ki je by d greda my fav zadeva ever… od sladoledov. Ker to ni pomagalo, sem se obula v moje FCUK lubice in naredila fotošuting. Bi kaj nalimala sem, pa imam obris nogavic okoli gležnja. Da bi me kdo še zaradi tega skurcal bi me pahnilo čez rob… česar koli že.

Najbolj žalostno je to, da sem danes prejela informacijo da moj g33k freak gadget N97 ne bo moj dan, ali dva po mojem rojstnem dnevu. Mobitel ga bo ponudil šele v jesenskih mesecih.  In ker še vedno ne gre na bolje, sem trenutno z ritjo zalimana na stolico… in ne(!!!) niti slučajno ne z nago ritjo!

In to je to… welcome to the land of feeling sorry for myself… boohoo… :’( A zdej feelate moj pain?

*

MISEL DNEVA

You can’t make people love you, but you can make them fear you. (GG)

*

NOVICA/SMEH DNEVA

En plosk za heroja!

Mimoidoči ga je porinil z mostu

…DA MALO POVADIM

… zahvalo.

Hvala rainmanu, ki je bil tako dober, da se je usmilil moje albino duše in obsesije s soncem in mi poslal dež. Resnično ne vem kaj bi brez njega. Zmešalo se mi je že… bog si ga vedi, kako bi se mi, če bi zunaj sijalo sonce.

Naslednja zahvala gre neki e-bayerki, ki očitno ne ve, da obstaja deželica na onstran alp in je moje čeveljce poslala na… Slovaško. Najlepša hvala. Tako vsaj ne bom ¾ časa porabila za glancanje, stopicljanje, slinjenje, oboževanje… ampak si bom še naprej fardirbavala oči, kolena in hrbtenico pred compom.

Hvala antivirusnim programom, ki niso dopustili mojemu nadvse kjut bratrancu, zjebati celotnega sistema in posledično tudi nekaj čemur naj bi se reklo diploma.

Hvala za potek moževe registracije. Boljšega izgovora zakaj se ne moreva videti si še sama ne bi mogla izmisliti… aja ne… saj ustvarjam neko d delo…

Hvala za funkcijo repeat-a, da lahko Read my mind in I can’t stay preposlušam 3 ure skupaj. Sfeclana sem v klobčič.

In na koncu se zahvaljujem Borčiju, ker sem mu lahko v vpogled to delo poslala… so far mi ni dal nobenega feedbacka. Hvala Vesni za analiziranje neke nadvse sumljive zadeve, ki je tudi še nisem dobila… in hvala Matevžu, ki mi je posredoval podatke zaradi katerih sem že miljavžentič spremenila vse tabelarne podatke. FAK!

Zahvalila bi se tudi za gun… pa mi ga nihče ni dal.

Bi ta zapis bil kulj na uvodnih straneh diplome?

*

MISEL DNEVA

blank.

VESNA JE DIPLOMIRALA a.k.a. ŽURNALOV ŽUR

V sredo sem dobila nadvse prijazno karajoče pismo s strani moje fakultete, ki me sprašuje, kaj za vraga mi ni jasno, da še nisem zapečatila obiska na njihovo prestižno ustanovo. Pismo sem na hitro odnesla v sobo, ker se mi še enega pogovora o tem, kdaj bom diplomirala, enostavno ne da imeti. Jutri bi, a je nedelja in ne morem… za druge termine pa še nisem prepričana, da bi mi ustrezali.

V četrtek smo tako obeležili diplomo, ki tega pisma ni bil deležna. Vesna. Rekla sem ji, da je prasica, ker nam pobere vse titule. Ampak dobro, bila je moja »mentorica«, desna in leva roka, glava, vest… bila je pridna in napredna različica mene, ki me je gnala, da sploh sem kjer sem… tako, da je edina logična poteza, da je diplomirala pred menoj.

Nazdravljala sem s čajem, ker me ima moj prehlad tako rad, da noče nikamor. Love u 2… NOT! Pogrešam ta snidenja s prijatelji, s katerimi lahko podebatiram o političnem dogajanju, čeprav sem kljub bodočemu nazivu največji laik. Fino je obujati spomine s fakultetnih klopi, o neumnih izjavah, kako smo prišli skupaj in kako sem nematerinski tip. Po obilici smeha in polni riti čajev so trije brez čaja v riti prešli na idejo Žurnalovega žura… jaz pa na crashing na žur.

Njihov predlog je uspel, moj ne. Zakaj ne? Ker so ti moji ljudje preveč pomembni, da bi crashnili na žur in tako smo dobili vabila… oz. so nam odpirali vrata. Jebeš!

Sprehod po rdeči preprogi, if only I had high heel shoes. Ah bjonda… dobila sem 3 daril. Digitalno uro/vremensko zadevo. Žurnal je kulj al neki. Po rdeči preprogi in uri pa se je vse nekako razblinilo. Zabava ni postregla z neko slovensko smetano, kar me ne moti in nisem niti pričakovala. Vseeno sem videla Erazma, ki je prav zaprav čisto nevidna figura, če nisi nikoli bral o njegovi razvpitosti. Menda je bil tam tudi Murko, ki je očitno še bolj neviden – I’m fine with that. Potem pa nastopi cel kup »preprostih«, meni neznanih ljudi. Bolj ali manj so vsi podkovani v plesu v paru – odlično za videt, ljudje vedo kako bodo pridobili kakšen pogled več. Na plesišču sem se z zelo ubogimi gibi znašla tudi sama pa sem hitro spizdila, saj me je v gibanju premagala tudi čistilka, ki je sredi plesišča med gručo evropskih plesnih prvakov pometala razbito steklo. Aplavz za gospo! V oči so mi padli tudi trio gay, ki so bili smešni, ljubki… pushy…

Dobila sem občutek kakor, da so bile rdeča nit žura – rdeče žabe, v katerikoli neskladni kombinaciji. Žalostno, pa vendar pogled vzbujajoče. Vsi ostali so bili oblečeni bolj kot… jaz… pač bedno in casual kot, da bi na poti na burek izvedeli, da gredo na žur. Sicer vem, da ni šlo za gala prireditev pa vseeno.

Ampak zadeva se je izcimila kot pozitivna – my lack of style. Včasih moraš biti navdušen nad preprosto obleko, ki ne bo nobenega pripeljala do tega, da bi se obrnil za teboj, pristopil k tebi in povedal še kaj osladnega in bil nadvse vsiljiv. Fuj fej. Takih je mrgolelo. Predatorji, ki mislijo, da jih bo njihov kravatarski videz popeljal med ne vem katere nogane. Prosojni osebki, ki ne vedo kdaj odnehat. Se zavedam, da so na vsakem koraku ampak na nekaterih zadevah pa jih enostavno ne pričakujem. Še enkrat fuj fej.

Pijača je bila nenavadnih, vesoljskih barv. Pila je nisem, ker sem bila notri na vodi, ampak me ni niti mikalo. Futer je bil raznolik – razdeljen po pokrajinah. Mesa je bilo absolutno preveč, se mi je kar malo obračalo. Na koncu sem pogoltnila 3 mrzle kruhove cmoke in košček skuše. Če bi bilo toplo bi še šlo.

Glasba je bila super. S svojim hripavim glasom sem fušala kot za nov let… pa dobro…

Ves čas pa sem gledala po prostoru, ne samo zaradi znanih obrazov, ampak ker sem se spomnila, kako smo pred leti tu uživali v 300 tolarjev vredni kinematografski predstavi – kino Union. Kako smo vedno želeli dobiti karto na balkonu. Ohh, ti stari časi.

Okoli tretje smo odšli, ker je bolj ali manj zadeva že zamirala, ker je bil »danes« delovni dan in ker smo pred odhodom morali zabeležiti še paparaci shot na rdeči preprogi. Pot nas je potem zanesla na topel burek. It was fun!

MISEL DNEVA

Zgodovina se piše vsak dan, včasih odebeljeno!

RAČUNALNIŠKI VIRUS

Zadnje dneve poslušam in berem kako so moji znanci in neznanci zboleli. Diagnoza: gripa. Prav, si mislim. Še dobro, da sem jaz zdrava in doma, kjer ni nobenega kužnega telesa. Poleg prav si mislim še to pa zato, ker jejo meso. Če se kdorkoli v tem trenutku smeji z mislimi kok je pa ta stara, zavija s šarenico po beločnici ali pa je v tem trenutku prenehal jesti meso… it’s all good. V iztekajočem se letu sem ugotovila, da vse tiste neumnosti, ki se tičejo praznih besed ala, če je človek bolj rejen je bolj zdrav, meso je zdravo in potrebno in vse… skratka to vse je en navaden bullshit. Odkar sem 7 kil podarila nisem bila enkrat položena v posteljo s čaji in odkar ne jem mesa se enkrat samkrat nisem počutila švohcano.

In danes bom ovrgla še en mit, ki je po vsej verjetnosti zrasel skupaj z mano – če se izogibaš ljudi in če visiš cele dneve doma, zdrav kot losos, ni šans, da te kakšna bakterija dobi. Well… I was wrong. Grlo peče, seveda v mejah normale, ker imamo doma bonbone, čaj, med in limone ter ingver!? Kar se zadnje zadevščine tiče lahko samo rečem, če ne bi radi shujšali z izločanjem želodčne vsebine po isti poti, ki je bila potrebna, da je v želodec sploh prišla… se ga na polno izogibajte. Zadeva je posuta s cukrom in limono – menda, in potem jo moraš cuzat (ne lizat!), niti je ne smeš dat cele v usta… potreben je cel postopek za suckanje te zadeve. Ingver je tako ogaben, da sem bila pripravljena pogoltnit krvav surov zrezek, da si popravim okus.

In če se vrnem k dejajnju šlik-šlak korenčka, oni majo gripo… no nekaj me je napadlo. V zavetju moje zmbobardirane sobane, kjer švigajo misli o mojem diplomskem delu, kjer me jebe koleno… in kjer ne pomnim, kdaj je prag prestopil bolan človek. Sumim, da me je okužila gospodična in making – diploma. Too much computer is bad… mkay.

POJASNILO DNEVA:

Anketa je postavljena zato, ker sem po statistiki opazila, da se moja branost veča na podlagi mojih kletvic. Raje vam ne izdam na podlagi česa me ljudje najdejo. Sick!

“HITR.”

Na dopustu. Doma. Pišem diplomo. Postrigla nohte. Tipkam z blazinicami. Fak. Zrejena. Kje je burek? Čevlji iz reklamacije. Popravilo 1A. Spraskana. Tečna. Živčna. Laserska terapija naslednji teden. 10 terapij. 30% popust. Plačilo gotovina. Nova oblekica. Pretty. Koki kriči. Obama. Hell Yeah. Want. Čevlji. GSM. Mini laptop. Đeparac. LCN Nail Power.

VPRAŠANJE DNEVA:

Zakaj?

DIPLOMIRALA BOM… ENKRAT

No pa se je zgodil tudi meni… preblisk! Končno sem se vzela v roke, si dala en šamar in spustila 2 krošeja, si grozila s katano… in začela pisati diplomo. Na moje začudenje sem imela že ¾ materiala zbranega, za kaj za boga sem začela pisati po 2h letih absolventskega staža, 4 mesece pred pretekom le-tega… NE VEM!?!

Nabrala sem literaturo, skopirala diplome… sedaj pa zbiram pogum, da se pred nos prikažem mentorju, ki me je nazadnje videl oktobra 2006. Vzorna študentka, ki je vse izpite zaključila v prvo v prvem roku, bo diplomirala skoraj zadnja.

Vendar, sedaj zaspim laže, spim slajše in zbudim se z novim navdihom. Zavedam se, da je odveč, če priznam, da mi je uspelo dokument, ki sem ga pisala 2 uri neshranjenega zapreti in se potem panično, brezglavo odpeljati v službo in teroririzirala tehnike z retrievanjem, ki pač ni uspel.

Sedaj že študiram komu vse se bom zahvalila na 3. Strani diplomske in koliko denarja bo za tole pljunila familija. Za čevlje upam, da bo!

VESELJE DNEVA:

Moja koža se izboljšuje. Sedaj je kot rahlo zmasakrirana dojenčkova ritka!

VPRAŠANJE DNEVA:

Zakaj so nekateri take bu-hu jokice?