DAVKI… NLB, TRAJNIKI IN NESPOSOBNOST!

Preveč jih je… davkov seveda, samo da pomislim koliko čevljev več bi bilo lahko v omari, če se ne bi šli bruto pa neto pa kilo…

En moj davek pa se nanaša na predhodni zapis. Ne vem sicer ali moraš biti tečna stranka (pa menim, da tečnim strankam ne sežem niti do zalitih gležnjev) ali moraš imeti veze in zveste bralce na svoji strani, da se kaj postori. Dejansko mi je vseeno, ampak zadeva je bila v ponedeljek urejena… but not quite.

Priprave bruhanja ognja so bile v teku tekom celotnega vikenda… hec, I have  a life. A vseeno sem imela namen v ponedeljek ponovno klicati v smislu how’s it hangin’… dobesedno. Pa se je izkazalo, da dejansko na delovnem mestu delam in sem na dotično zadevo, kar malo pozabila.

Zazvoni moj lupčk in na drugi strani Alenka NLB. Točka za njih, da so poklicali. Gospodična / gospa je bila trdna kakor skala, kamen, kost in mi kaj hitro dala vedet, da enostavno češenj skupaj ne bova zobali, ovce pa tudi ne pasli… še dobro, ker me narava kar malo straši… bygones. Imela je totalno kontrolo in mi pojasnila vse, kar je bilo za pojasnit… če so se mi opravičili ne vem, ker sem bila nadvse impresionirana nad klicem z njihove strani in na koncu sem dobila en mali namig kako gre vsa ta zadeva mučos hitreje kot je to z izpolnjevanjem fizičnega obrazca, vtikanjem le-tega v kuverto, zapečatenje kuverte in odpošiljanje… ne, zadeva je nadvse preprosta… za tiste , ki imamo KLIK.

Vse, kar potrebujete je zadnja položnica in nekaj pismenosti za sledenje korakom za izpolnjevanje:

NAROČILA -> TRAJNI NALOG/DIREKTNA BREMENITEV -> Nov trajni nalog/direktna bremenitev -> Direktna bremenitev za poravnavo obveznosti podjetju

Če pa se kje zalomi pa preko obrazca o tej zalomitvi obvestite banko in ji posredujete vse podatke, ki bi jih vnesli v obrazec.

Če je zadeva urejena se bo izkazalo 18.9., ampak najkasneje 18.10. bodo nekateri od mene končno prejemali plačila tako kot se šika.

*

DEJSTVO DNEVA

Blogi so kulj!

HAWAYEE 09

Ne, ne, ne,… nisem brez neta, ampak dejansko sem bila bizi (beri: spala cele dneve). Tudi dogodkov ni malo… jih je kar malo morje, vendar vsi zapisi niso za sem… no ja… prav za prav so vsi gor… vendar na srečo ne znajo vsi brati med vrsticami… včasih tudi sama za sabo ne… no pa da ne bomo komplicirali…

Po težkem tednu je napočil petek. Hawayee petek.

In kaj je Hawayee žur: je po vsej verjetnosti žur vseh žurov, definitivno eden najbolj pisanih, sočnih, sadnih, mesnatih, vročih… zašla. Gre za žur prirejen s strani mojih ljubih dečkov + ljubega bratranca, ki izhajajo iz FC HAWAYEE.

Zgodovina žura sega v kletne prostore Baileys puba, ko je nekaj sto najbolj tesnih prijateljev drgnilo prepoteno kožo ob zidove, lesene tramove in drug ob drugega. Ko je zadevščina začela pokati po šivih in ko je bližnji mimoidoči čefur zasegel dnevni izkupiček članov Hawayee, pridobljen s strani zvestih oboževalcev in obiskovalcev, se je tradicija preselila v Bolivarja. Lokal je imel vsekakor bolj havajski pridih, atmosfera je bila več kot odlična in zunanja verandica je bila bolj kot prikladna za fasat prehlad. A po nekaj izvedbah je zadeva ponovno začela pokati po šivih in tako smo se letos preselili v InBox. Vrhunsko!

Žal je usoda hotela, da ravno v tem tednu vreme ne bo najbolj naklonjeno tistim globoko podhlajenim, torej meni, in nas pustilo nadpodhlajene (ali je bolje podpodhlajene). Ampak na srečo kri ogreje Martini iz bližnjega Interšpara (by d njivca – niso mi sploh odgovorili na pritožbo/prošnjo o narejeni solati). Ogrel je telo in duha. Po izpitem pa so jetra želela še… pa smo šli.

Pri tovrstnem žuru je nadsuper to, ker dejansko ni osebka, ki ga ne bi poznal (razen par takih, ki si želiš, da jih ne bi poznal… pa kakšen tak, ki bi ga bolje spoznal… ampak to so že malenkosti… yo hubby ta ta druga varianta ne velja zame… ampak za Vesno). In ravno zarad vseh poznanih, ki jih ne vidim ravno vsak dan, mi je uspelo ponovno izvesti svojo najlepšo točko – padec. Nisem kriva! Penca je skočila v moj objem in naju kot kegle podrla. Kdo me je pobral? Pobiralca čaka nagrada… pijača, da me lahko ponovno pobere.

Plesala sem na trubače, se drla na tek je dvanajst sati in srkala neko 2 sweet 4 my blood (patentiram ime koktejla… pika pika stop… sonce neki) pijačo. Na mestu zločina me je presenetil tudi hubby… špijun pismo rosno! Ampak jaz sem priden deklič… in a twisted kind of way…

Vrhunec večera pa je bil vsekakor dah vzbujajoč pogled na moje čevlje in simultana reakcija dahvzbujenega o tem kako popolne čevlje premorem (FB works wonders). Da, da… zrcalce, zrcalce vkleščeno v neseser povej, katera najlepše čevlje v deželi ima tej… sicer bi rekla Beyonce… ampak naj mi bo – it is I… the chosen one.

Po vseh hvalospevih, po obujenih starih prijateljstvih, po izpiti vodi… je padla komanda in ponižno sem morala oditi. Nekje na parkirišču so šle lubice iz nog zaradi brutalne bolečine – ne zaradi tega, ker ne bi mogla hodit ampak, ker so nove lepotičke zdrgnile stransko kožo mojih pet. Ni šlo za žulj ampak masaker, poslajdana koža boli k sto matr. trenutno sem na okrevanju, mama me je namreč strašila, da vsaj mesec dni ne bom v lubicah… eee wrong!

Skratka žur uspel… naslednje leto vabljeni!

*

VPRAŠANJE DNEVA

Koliko časa se je vredno truditi za sočloveka?

Dokler trud ne obrodi sadov.

In kaj, če trud nikoli ne bo poplačan?

Lahko z dvignjeno glavo odideš, vedoč, da si naredil vse v tvoji moči, da rešiš domnevno nerešljivo situacijo.

*

DEJSTVO DNEVA

Nothing is what it seems and everything is what it appears to be…

*

PESEM DNEVA

UB40 – Red, Red Wine… himna Hawayee žura

IZPETA: O TOČ-Č-Č-Č-I

Danes: vrste pred zavarovalnicami so bile. To vem, ker imamo v neposredni bližini mojega delovnega mesta, kar dve. Če so bile vrste neznosne ne vem, ker sem zmrzovala notri na klimi. Je pa tako, da toča iz ljudi privabi le najbolj nesposobne vrline… pred zavarovalnico je bilo, kar nekaj morebitnih trkov, ki ne bi bili posledica kuglic, ki so včeraj trkale po Ljubljani. Toča bi bila tu še najmanjši problem.

Zanimivo je izigravanje zavarovalnic. Sem bila priča, ko je dečko v beli Kii (ki jo imajo vsi… ja, tisto s 7letno garancijo) prišel na zavarovalnico in pokazal udrtino v vratih, brez udrtin na avtu… da to je bila pa toča. Striček se je vsekakor nestrinjal. Potem pa je mladec potegnil AS-a iz rokava, da on je itak ima se može se model in ima all in all kasko, tko da ni važno, a je toča ali ne. Mogoče res ni važno… samo ne razumem ljudi, ki se tako imbecilno delajo norca iz samih sebe. Vsi pač niso blesavi.

Včeraj: sem sodni dan opazovala s stolice v službi. Ko sem premlevala, ali nama bo z l33t ponyem uspelo priti do doma… bova švigala med točo?… sem se spomnila, da bi bilo nadkulj poklicat domov in jih pripraviti na prihajajoče. Kakopak je bila to zelo neumna poteza. Nobenega namreč ni bilo doma. In potem je nad mojo betico posvetila lučka, da je moja živalčica – Koki na balkonu. Aplavz za naj podvig med točo gre očetu in mami za: Koki v boju z nevihto. Seveda sem jih nahrulila, za kakšno me pa imate?! Ko sem prišla domov je Koki že spal, zjutraj pa je z napolnjenimi baterijami ponovno ponosno žvrgolel. Koki je OK!

Ampak toča je res zabavna stvar. Skoraj bi lahko rekla, da zbližuje ljudi (in zavarovalnice). Ljudje, ki si nimajo nikoli kaj za povedati, si imajo tisti dan ali dan po dogodku nešteto mnogo… amaterski umetniki digitalnih fotoaparatov/kamer dobijo priložnost, da na multimedijskih portalih pokažejo svojo režisersko žilico, svoje nadvse odlične fotografije ter (da ne pozabimo!!!) svoje lepe rdeče dlani, ki je na robu ozeblin, ker prvih nekaj 100 posnetkov ni ravno uspelo… in to so seveda dlani po katerih lahko domnevamo o – velika dlan…vel… bygones…

Naprej o toči… takrat ljudje pozabijo koliko jim življenje pomeni napram avtomobilu, ker je treba narediti vse, da se ga ali odpelje pod streho ali pa z neko sumljivo zadevo pokrije. Ko smo že pri pokrivalih pa je to tudi čas, da se pred sosedi považiš, da imaš najlepši vzorec na preprogi, če ne celo, da imaš v dosegu rok največ vzorčastih preprog. Peljala sem se namreč mimo avtomobila, ki je bil zadekan v tri vzorčaste preproge. Če ne bi videla gum, bi predvidevala, da gre za odvoz kosovnega materiala: vzorčasti tepihi only! O tej osebi, ki goji ljubezen do avtomobila tako kakor jaz do Carja… sem seveda razmišljala:

• Kako hudiča mu je uspelo 3 vzorčaste preproge tako na hitro spraviti na avtomobil… s tako popolnostjo?
• Ima te preproge v visoki pripravljenosti – zvite in pripravljene na pokrivanje, ali je dejansko razmetal celo stanovanje, da jih je potegnil izpod pohištva?
• Jih je vrgel, kar čez okno in odlično zadel avto?
• Če jih ni vrgel čez okno… kako močno je toča stolkla njega?

Ljudje smo res zabavni

*

SPOZNANJE DNEVA

Pregovori so zato, ker je v njih resnica. Kakšnega kdaj ne razumem, kakšnega vzamem za samoumevnega, kakšnega pa začutim. In danes sem začutila da NIKOLI NI TAKO SLABO, DA NE BI MOGLO BITI ŠE SLABŠE. Vsem vam, ki ste me pripeljali do tega spoznanja, se globoko zahvaljujem in z vami z največjim veseljem delim še enega ZA VSAKO RIT, SE NAJDE PALICA.

Z veseljem bi pregovore olepšala še s pridevniki… pa bi izpadla jezna… and we don’t want that

*

VPRAŠANJE DNEVA

Kako razsvetliti človeka, ki ni odprt za argumentacijo? Bemo matr, da sm human in ne densr…

*

DEJSTVO DNEVA

Pissed on off! Ponovno razočarana nad človeštvom.

THE CHASE IS OFF…

Dragi moji, drage moje (če ste blond še toliko bolje)!

Zgodilo se je. Iskanje ni več potrebno. Pokušanje se je tudi zaključilo. Našla sem jo. Po več kot letu dni… po tem, ko so jo ukinili v Areni in po tem, ko je bila edina solidna različica dostopna zgolj v mehiških restavracijah, lokalih in štantih (al neki)… sem jo včeraj odkrila, čisto po naključju, v neposredni bližini mojega doma. Če sem natančna – čez Tržaško, mimo milicajca, ki meri z radarjem in me ne ustavi, ker prečkam tam kjer zebre ni (očitno smo še vedno na »ti«)… v Sputniku.

Pravijo si svetovna kavarna. Meni pa je bolj kot karkoli vseeno kako svetovni so, všeč mi je bil že roza svetlobni snop. Ampak, da poleg roza barve premorejo še njo. Popolno. Sladko. Rdeče-rozo. 6€. Enkrat z limeto, drugič z jagodo, za okras. Tu pa besedo »svetovna« lahko uporabim tudi sama.

Če vam ni jasno o čem je govora. Shame on you!

Konec je namreč s tekilo, limeto in nekim poor excuse za jagodni sirup. Končno še nekje fizično poprimejo za delo in speštajo jagode v jagodni pire. Začinijo ga s kančkom limete in zalijejo za polnejši okus s tekilo. Strawberry Margarita hell yeah!!!! Pure perfection.

In če lahko še besedico o svetovni kavarni. Stylish. WC premore luč na senzor in še zvočnike ima. Stoli so mi povšeči. Salsa večere imajo na menuju. Vse kar potrebujem je še soplesalec. Jaz vam Sputnik vsekakor priporočam, samo jagodne margarite mi pustite… da ne bo na koncu speštanih jagod zmanjkalo in bom zopet srebala nek sirup.

In danes… na prehodu v 1. maj, ko se je zaključil moj prvi zaposleni delovni mesec. Danes bom otvorila novo tradicijo. Nakup tekile, jagod in limet. Margarita kozarci! Bagetke, dimljen losos in bakalar. S kančkom moža, ki mi vse to postreže. Skrajni cajt, da gre plezanje po blatu na Rožnik iz mode.

Pa vesel mud fight!

*

DEJSTVO DNEVA

You can’t fight against who you are!

PODALJŠALO MU GA JE

Car je zopet na lepšem. Pri mehaniku. Ponovilo se je blinkanje in tako ga je bilo potrebno odpeljati od koder je prišel kao popoln.

Moževa Bloody Mary ima pod podvozjem ploščo – za zaščito… mene pa zanima, kdo bo zaščitil moje srce, ko slišim hrup te plošče na ležečem položaju. Drgnjenje v tem primeru je so NOT! Zato je ne upam več ponosno razkazovati, naj mož z njo dela v rokavicah. Varalica!

Vzela sem drugo krvavo mašino po imenu Kripa – Carjeva mlajša sestra. Ni ga bolj razsutega lipicanca kot je ta. Pa nič zato. Zvok auspuha je nekje med remusom in čefursko predelavo – sam od sebe. Prestavljanje iz 1. v 2. je … zanič – kot, da prvič prestavljam, ampak Kripa je svetovna. Čez ležeče mirno poletiva… meni nič, njej še manj. Luči delajo. Hupa pa je zelo gay, kar zna biti problem, ko te na polno izsiljuje model z mini kurčičem, v đipu. Bogi.

Na križišču stojimo v vrsti s smerokazom v levo smer. Nekdo pred mano ne spelje, mali kurac za mano pa trobi meni. As u wish… na AC se fijakat je iz dneva v dan večji safr, zato s Carjem bojkotirava vinjete, Kripa pa včasih rada pokaže, da kljub zanikrnem izgledu zmore marsikaj. Peljemo po priključevalnem se pasu in zopet trobi meni. Ok model???? In še enkrat… like wtf je s tvojim mednožjem narobe. Po zraku maha, kot da bi drkal las(t)ni podaljšek, češ da naj se vključim na AC. Hvala za skrb (z malimi se ne ubadam), ampak priključi se sam… če ti uspe… pacient. In nato se priključujem in revček s svojim đipom gasa vame. In potem maham nazaj tudi jaz. Na koncu je izsilil še vsaj 5 avtomobilov na prehitevalnem pasu, ko sem bila že daleč pred njem… se nato premaknil na navadni pas – izsilil še nekaj revežev in na koncu po odstavnem pasu prehitel vse. Tako torej… nagrado za najbolj navidezno podaljšan kurac dobi g. s tablico X0-45L, v črnem đipu.

Ko bi si ga le priprl… aja joj… 2 short…

Se da take paciente prijavit policiji in ali kdo sploh ukrepa, glede na to, da se ne ve niti kakšne so pristojni v primeru incidenta pred sodiščem?! Bravo naši.

*

DEJSTVO DNEVA

Women are like parking spots. They’re whores and liars.

MIMOHODKE

• Dobila modre čeveljčke. Ko sem očeta vprašala, če jih je poštar prinesel do vrat, mi je s polnimi usti regrata zabrusil, »jebemo mater… ne bom več teh pizdarij zate delu… pa u pižami čez stopnice skaku zarad tvojih čewlow… in ne smej se mi«… brez smeha seveda ni šlo!
• Neda mi dolguje 2€.
• Dobila sem 11 dni dopusta, po vsej verjetnosti bom padla v depresijo.
• Ewski je dobil blond power poster, katerega krasi tudi podoba moje malenkosti, na srečo je črno-bel.
• Mož je dobil Nokiino expresno muzko – sedaj je metro gay.
• Đinđrs are still creepy
• Diplomirala še nisem.
• Želim si na pijanko – jagodno margarito prosim.
• Ljudje me še vedno podcenjujejo… narobe!
• Varčujem!

FURANJE SAFRA

Zna biti zelo kočljiva zadeva, sploh če za safr pomeni free ride in je benz čisto na tebi. V času recesije, zna biti to še posebej problem.

Trenutno se še spopadam z brainstormingom, miselnimi vzorci – narejenimi z neošiljenim svinčnikom in sumljivim doživljanjem same sebe. Shattered… skoraj kot shuttersi ampak sploh ne.

Najboljša prvoaprilska šala je bila moja pogodba o zaposlitvi. Nadvse hvaležna, a pod stresom, ki ga nisem doživela niti od domnevnega električnega šoka. Get a grip… žal nimam goodyeark. V tem primeru je krivo vreme – dež, pomanjkanje spanca, nenenehno psihiranje s prebadanjem in še vedno đinđer kids… cause they have no soul.

S čevlji sem se umirila… mislim, da se je pravo bolezensko stanje šele začelo. Kažem ga naivno, nebogljeno in nenamerno. Ni mi všeč. Solid as a rock, a ne Tina… guess not! Jelly on the inside!

I feed off drama… pa mi to ni v ponos. Ne paše mi trzanje pa trzam. Ne paše mi dretje pa ga poslušam. Nekaj bi dala iz sebe… nekaj, kar v meni raste… pa bi jokala pa ne morem. Pa vem, da bi izpust slane vode iz oči izboljšalo počutje. Pa ne gre. Pink mi ne gre, ker imam sumljive skomine.

In folk je svinjski. Ne glede na to kako na realnih tleh sem mislila da sem, iz dneva v dan spoznavam resnico, vidim, kar sem prezrla… dobrota ni sirota… sirota je bila Jerica. Dobrota ima evil dvojčico, ki se poplača s slabim, hinavskim vedenjem in svinjarijo. Trust noone dobiva trenutno enormne razsežnosti v mojem obzorju, sem na pragu nastanka moje neme različice.

In država recesijo blaži s študenti. 800€ dohodnine… piss on cake! Sploh me ni fršlok.

Bolj me uničuje Carjev odsev v drugih avtomobilih, znak definitivno šajna… iskrico v očeh ima – v desnem… levi pa ima zaspančke. Car slabo vidi, mene pa grabi panika zakaj škili. Dež nama ne pomaga, ker se s Carja kadi, jaz pa sem iz cukra.

In vprašanje, ki me pesti že cel prekmalu zbujajoči teden je, zakaj mi medija plejr piska x-masy muzko??? So slučajno darila na obzorju…

In vse to, ker življenje ni potica! Nič… safr naj gre na skiro…

*

DEJSTVO DNEVA

No matter what you do you won’t beat a jackass in a war of words. They will drag you down to their level and then beat you with experience.

PESEM DNEVA

Just because I’m hurting
Doesn’t mean I’m hurt

…

You might be a big fish
In a little pond
Doesn’t mean you’ve won

SEXY MUMMY SAYS: BYE-BYE BABIES

Po dolgem času je na razpored prišel spet prvi pomladni dan… ali je bil včeraj (21.3.) ali predvčerajšnjim pa mi bolj kot ne dol visi (res je… staram se… bejbike gredo na jug… odličen porno naslov, če lahko dodam). Je pa tako, če je bil prvi pomladni dan 20.3.-petek, potem naj kurenti malo bolj povadijo tisto njihovo skakanje, ki je namenjeno preganjanju zime. Predlagam najem trebušne plesalke, striptizete Naje ali pa break-dancerjev, da jih nauče kakšno novo koreografijo, ker se jim zima z enimi in istimi muvi že pošteno smeji v fris. In če je že kdo komu pognal strah v kosti, je bila to letos zima… hudičevo strah me je bilo, da se belina nikoli ne bo končala! Da ne govorim, da je Car zaradi podhladitve in ostalih neljubih zadev še danes v bolnici, ker mu presajajo notranje organe in čistijo žile. Sedaj ne bo več kot rešilec – z izmenjujočimi delujočimi lučmi, ampak bo svetil kot deklica z vžigalicami… sam ona umre… fak, Car don’t you die on me… mehanik pa bi tudi lahko že poklical, da ga lahko odpeljem domov – mojo legendo.

In prišel je še en dan… prvič, če lahko dodam. Naredila sem čistko čevljev, mojih otročkov. 10 jih gre v prodajo / dar… what ever, samo, da grejo, ker rabim plac za nove… lepše. Je pa tako, da ne glede na to, da je njihov čas pod mano minil, ne glede na to, da so proti novim bolj ne-lepi, me loves my babies… even ugly ones… 2 para pa sem postavila pred smeti. V upanju,da pridejo prav kakemu, slučajno bosemu mimoidočemu. Dobro se z dobrim poplača… predvidevam, da to pomeni, da bom na e-bayu zbidala tista dva para!!!

In še ena mimohodka. Če se vrnemo na to kakšna prasica je bila letos zima. Spomnite se reklame. Bejba koplje po snegu z golimi rokami (who in the right mind does that…). Bejba obla nek les in napol poobla tudi svoje ročice… again… who in the right… če ne drugega si lahko neko trsko zapičiš deep downs inside… pa se pol delaj pomembno z drgnjenjem po lesu (that didn’t come out right)… in potem še bejba cokla v coklah pač in si maže trde otiščance… no in ker moje krhke ročice ne prenesejo več razpokanosti, zategnjenosti…, in ker tista old school krema *48 ni več tako dobra kot včasih… sem se odločila iti po to kremo za roke… ker je narejena po norveški formuli!!! In če tista bejba lahko koplje po snegu in obla z rokami… potem vam z veseljem sporočam, da ceste nikoli več ne bodo zasnežene in mizarske storitve bodo moj fetiš. Zglasite se pri Lady Amerie – hand cream: Cause we can, s.p.

*

DEJSTVO DNEVA

Not all men annoy us. Some men are gay.

SLIKA DNEVA

THE ULTIMATE WINTER WEEKEND

Vikend je minil v znamenju snega, gin tonica, decov in mene… nekje daleč… na Kopah.

DAY #1:

Odhod na Kope nekje okoli 17h. Tako pozno zato, ker sta vsega kriva moj mož in njegov sodelavec, ker sta predolgo iskala aceton brez acetona. Mislim moški… lahko bi malo bolje vedeli kako… oz. kje stvari stojijo… za ženske kaprice. Naj pripomnim, da aceton od essence v roza barvi, z wannabe vonjem po jagodah, še vedno velja za best of the best.

Na poti je sledil nakup limon, tonica, fishmaca in ogorčenje, da ima tudi Velenjski mini Špar solate – samo Interšpar Vič nima narejenih solat. Sem že v fazi pisanja pritožbe!

Ob neki uri, ki ne vem koliko je odbila, smo prišli na Kope. Bela snežna idila me je spomnila zakaj sem otrok sonca – zato, ker sem pač rojena poleti (duh), ker me nenehno zebe in ker me nekje v belih hribih zagrabi panika »ali mi bo sploh še kdaj toplo?«.

Do dna sem izpila rdečega kuhanega, ki je v Ljubljani naravnost oduren, tam nekje zgoraj pa kar odličen. Zapozirala še nekaj motnih fotk in z največjim veseljem odšla v najbolj old school hotel ever – navdihnil jih je socializem.

Soba je bila… pač za prespat. Restavracija pa meni osebno odlična. Za večerjo sem jedla ocvrto ribo. Imeli pa so še špinačo, gobovo omako, pečen krompir, riž z zelenjavo… skratka stvari, ki se jih kuha bolj doma. Bila sem navdušena.

Po pojedini je sledilo nalivanje z G&T-jem in siljenje s tarokom in Pagatom – paličke imam pač rada… al neki.

DAY #2:

Old school zajtrk. Viki krema v malem pakiranju, žrla sem kot mali otrok.

Vreme brutalno sončno zato sledi odhod na Kope. Kombinezon sem si navlekla nase po ene 10ih letih in bila nad tem več kot navdušena, kot mali otročki, ki stopicljajo na mestu – by d potka, picajzlčki imajo ibr lepe kombinezončke (v naših letih smo imeli kodrlajsaste). Po izpitju do dna… čaja, sem odšla kaskaderskim podvigom nasproti. Mini strmino, rezervirano za mladiče, sem okupirala z lepimi, z roza platnom plepletenimi sanmi (v mojem otroštvu nismo imeli za platno… samo les pa pejmo… pa smo šli). Spusti so bili bolj klavrni, ker se je sneg uklonil pod mojo težo in namesto, da bi drsela… sem se bolj pogreznila. Ampak je bilo fun. Za črtico čez A sem se še odkotalila po klancu navzdol – malo mi je bilo slabo.

Kasneje smo šli do partizanskih koč. Z avtom ni šlo, ker je Alfa en navaden jajc bil led… peš pa tudi nismo kaj posebej daleč prišli, ker se je preveč ugrezalo in navsezadnje, ker me je bilo zaradi preciznega poznavanja gozdnih živali strah, videla sem namreč medvedovo stopinja…

Sem se pa spravila delati snežnaka-injo. Ime ji je Enđi (na sliki), fun as hell… pa še fakiča je kazala. Bitchy… just like me!

Preostanek dneva je bil v znamenju G&T-ja, pice in spanja.

DAY #3:

Fucked up dan again. Sonce je pripekalo.

Zjutraj sem si privoščila čokolino/lešnik. Mljask. Kot, da bi jedla veliko čokoljad z lešniki… feelin’ like mala pupika again!

Povzpeli smo se na Kope… in po borih 20ih minutah tudi sestopili… preveč je bilo lepo… ni kaj. Sem pa imela čast obiskati Velenjski grad… wuhu al neki… se pardoniram ob navduševanju nad gradom… ampak jaz sem si želela snega!

Kasneje sva z možem odšla še na Vransko na ogled v motociklistični muzej. Vse, kar lahko rečem: U-A-U. I ja bi! Približno 150 motorjev, v treh prostorih. Res, čista perfekcija. Žal pa je slikanje prepovedano, zaradi dejstva, da gre za privatno zbirko. Vsekakor priporočam obisk!

*

CAR UPDATE

Danes me je Car naučil kozjih molitvic. Užgal – crknil x 10. Na srečo je mali pupiki na pomoč ponovno priskočil Daddy Cool in postavil diagnozo:

DC: »Tamala, a ti maš kej bencina«.

A: Ja itak,da ja… sicer zlo mal… ampak sem ga mela že mn…

DC: »Nimaš bencina«.

Pa sem šla… po kantico z bencinom, vsebino pretočila v Carja… in glej ga zlomka… Car je užgal. Se učim…

*

DEJSTVO DNEVA:

I care about three things. Money, the pleasures money brings me, and me.

*

ČEVLJI DNEVA

Mine, all mine <3 hvala hubby… dan žena je kulj!

LAŽI… LAŽJI?

Že stara ljudska modrost je dejala… karkoli že je, če sploh… jaz pa po vsej verjetnosti pravim čisto nekaj drugega.

Ne bom rekla, da podpiram laž… jo pa razumem. Včasih je potrebno storiti, kar se ti zdi, da je v tistem trenutku prav. Čas za resnico morda pride jutri ali pa nikoli, …če veš, da je za vse udeležene bolje tako. Marsikomu že piska v glavi »zakaj človek sploh nekaj ’slabega’ stori, če ve, da bo nekdo na podlagi njegovega dejanja nastradal«… jaz pravim, da dajte piskajoče glaske na stran, ker ne vi in ne glasovi, ki donijo v vaši buči, nemate pravo glasa. Lahko poudarim, da ne podpiram laži, še enkrat? Nimate pravice obsojat, ker niste v koži tistega, ki je kaj takega storil in ker, če mislite, da se vaše življenje rotira okoli ene same resnice – živite v laži.

Je molk laž? Da, v kolikor gre za konfrontacijo z resnico, vi pa ste je odločeni zamolčati. In ne, v kolikor vas o tej stvari nihče ničesar ne vpraša… zakaj hudiča bi nekomu polagali račune, če ljudi določena stvar ne zanima. Seveda na blesave izgovore v smislu »Saj me nisi vprašala, če te varam z Jožico«, kar pozabite.

Od mojih ljudi pričakujem resnico. Ali bom razumela laž, ki se bo z leti razkrila, kot obvarovanje moje ne ravno krhke malenkosti… ne vem… ponavadi grem hitro stran od ljudi, ki me imajo za norca. Vse je odvisno od laži, koliko časa je preteklo in kakšne posledice bi imela/ ima.

Nikakor, pod nobenim pogojem, pa ne bom razumela najbolj twisted laži, tiste nepotrebne, tiste, katere resnica me nikoli in nikdar sploh ne bi zanimala… pa me je zaradi izprijene resnice, ki se me sploh ne tiče, ki jo sploh ne bi rada vedela, ker se v take blesarije ne vtikam… resnično negativno presenetila, mogoče celo prizadela. Zakaj zakamuflirati obvarovanje, če z nekimi dejanji razkriješ resnico, ki brez laži ne bi nikoli bolela?

*

DEJSTVO DNEVA

Ne slepite se, da ste pogumni, ker lahko z lahkoto bolečo resnico predajate drugim. Šele, ko boste lahko prenesli bolečino najljubših, ob razkritju vaše resnice, boste razumeli, da resnica ne služi osvobajanju… vsaj ne takojšnjem.

ŽALOST DNEVA

Carju je “odpadel” zaščitni znak – VW. Sumim gumpca, ki me je razsvetlil, da imajo tudi na ***** 11 avtomobile… pismo rosno!

VPRAŠANJE DNEVA

Kaj hudiča ni jasno kolesarjem v palerinah? Če šparate za bus, častim. Vsekakor pa dežnike dol… da se vam da!

POLNA SAMA SEBE

Danes sem prišla do katarze. Prav zaprav niti nisem očiščena… Razsvetlila me je moja sijočka. Pripeljala me je do dna mojega bistva. Šampanjec je izpit. Kozarec razbit. Skleda je prazna, ker futra niti ne prebavljam več. Odgovor na vprašanje zakaj d fak znam biti do najljubših in najneljubših – do vseh okoli mene in tudi tistih, ki jih sploh ni v bližini totalna prasica, se glasi v naslovu.

…ker sem totalen egotrip. In zaradi tega si polnost ne morem izbiti iz buče. Posledično vse skupaj pomeni, da najbolje funkcioniram sama s seboj in kar je še večji safr, je dejstvo, da sem tudi sama s seboj prevečkrat v konfliktu, zaradi česar ne morem biti v funkcionalnem razmerju s komer koli. In v tem trenutku sem dodatno nadrkana zaradi predebelega ega, pretežkega karakterja, ker me je nekdo drug lahko pogruntal pred mano, …preden vseved pride do odgovora…

*

DEJSTVO DNEVA

Being a Bitch is every smart woman’s Birthright!