Yes, I’ve done it again.
Včeraj sem imela dekliščino. Ni bila moja, niti nisem bila med povabljenkami. Bila sem fotografinja. Ker nekako (kot vedno) živim v iluziji, da pomeni dekliščina pač kup sexi deklet, ki se ga še zadnjič(!?!) pošteno nažgejo skupaj in ker mi je bolj znana fantovščina, kjer se dečki prav tako zadnjič znorijo, …kjer iz torte skačejo plačljivke… in kjer jih na koncu obesijo na klin, truplo razkosajo, zakopljejo na koncu pa se pobijejo med seboj… bygones…
No, ker nisem imela šnelkursa, enemu in edinemu nasvetu Slay, ki se glasi »pa sej za dekliščno se ti ni treba ne vem kwa šmekat«pa sem se posmehovala… sem na koncu bila v stanju kot bi Lois rekla »even my blisters have blisters«. Skratka, včasih je potrebno poslušat tudi ljudi, ki so the exact opposite! Ampak ne… četudi fotkam bom huda kot pajk. In sem bila (po lastn definiciji seveda).
4 inch heels. Đins s kristalčki. Majčka z bjondo. Uhani. Wow res lepo… pa take fore. Za posrat. Če sem sebi pela hvalospeve kako imam samo 10 cm petke sem pa tja… so me stopala hitro postavila na realna tla. Izučilo me je, da se iz ljudi, ki ne znajo hodit v petkah ni za delat norca… cause it could happen to you… me. Glamurozna hoja mi sicer gre… kakor sem se videla v mimohodnih izložbah… vendar sama sebi sem se zdela za posrat. Da ne govorim, da je mestna pešpot luknjasta bolj kot Milka Luflee in da moraš hudičevo pazit, da ne klencneš na neki špranji. Matr. No ampak to sploh še ni vse.
Dekleta z dekliščine sem hitro našla. Tabla dekliščina in bela obleka iz interšparovih vreč jih je kakopak izdala. Črtica čez A pa so bile čokoladne dobrote: lulčki in lulike. Šle so kot za med. In sedaj smo spet tam. Kako hudiča mi nihče ni zabrusil pa da neb obula petk!?
Dekliščina je namreč sestavljena iz tako imenovanih »dare« igric. Torej bodoča nevesta je sprva prodajala že omenjene sladke spolne ude kasneje še poljube, za vsega skupaj 1€ na dobroto. Ampak dobrot ni bilo malo. Bilo jih je toliko, da smo mesto prehodile 3x. 5 nas je bilo nepoučenih… v štiklih. Pismo!
Med prodajo smo naleteli na tujca, ki je meni in še ducat drugim povabljenkam piskal »Mojca«… lej model… tle ni Mojce! Naleteli smo na župana. Bi rekla, da je izgledal zelo »ima se, može se« in »pomembno«, nečloveško… a za čokoladnega long Johna je vrgel še toplih 100€, »bolj človeški že ne more bit«, bi rekla Zoo. Maš res.
Ko smo končno stopile na vsak kos mestnega betona smo končno odšle »pravemu žuru« naproti. Little did we know… da je pravi žur že za nami. Ja hudiča, če smo toliko prehodile so bile babnice že shojene in so se posedle in pile… dokler ni na sceno zamahedral Ricky. Fun. Pupe pa so… žal se ne spomnem njegove besede. Zadeva je nanesla tako, da so dejkleta zaradi ogledovanja na desetine enormnih čokoladirancev, želele videti še real life – hidravličnega modela. Bile so navdušene. Rdeče v obraz, kmečka deklica style. Mene ni ganilo. Če bi mi kdo rekel, da je v barvi fuchsia pink bi še pokukala… tako pa ne. Sem profesionalka.
Nekje ob 1h sem s svojim delom zaključila in štorasto odracala do Bloody Mary. Hvala možu za reševalni in požrtvovalni podvig, čeprav se ne bi branila, da bi me prišel iskat do vhoda. Ko sem lubice sezula pa je prišla žalostna novica. Vsaj nekaj dni ne bom smela obuti drugih lepotičk. Palec je namreč enormen… oba, zaradi ibr larđ žulja. To so ti pa peeptoesi. Se pa lahko pohvalim, da so na cesti skorajda kričali moje virtualno ime. Ljudje me celo spoznajo po objavljenih lubicah. Slava mi…njim.
Pa vse najlepše v zakonu bodoči nevesti!
*
CITAT DNEVA
Queens aren’t born at the top. They climb their way up in heels, no matter who they have to tread on to do it. (Gossip Girl)
*
VPRAŠANJE DNEVA
Zakva d fak se ljudje poročajo?
Mimohodke
…v negativnem prizvoku, je občutek, da je vsem vseeno in se nihče ne bori za tebe.
