Beyoncin Ego

Moja lepotička ima nov videospot… in ker tako zelo rada delim… here goes…

AJDE JEBOTE

ajdeJa, ja, ja… ja, je šla!

Wuhu.

Včeraj sem izvedela, da je punca mojega bratranca šla… bye-bye, and don’t ever come back. Kdor me ne pozna… pa tudi tisti, ki me, si lahko ob tem zmotno mislite, da sem škodoželjna. Pa ne gre tako.

Z bejbami… nekaterimi (na srečo jih je vedno manj) imam vedno težave, ker pač v meni vidijo, kar je edino prav da vidijo – tekmico, nekoga, ki se ga je za bat, nekoga, ki mu ne bodo nikoli dorasle, nekoga… pač veliko bolj kulj kot so one same. Sploh ne bom naštevala koliko jih je bilo, ki sem se jim zdela bedna, ker sem bila nenehno v njegovi bližini. Moj bratranec je… for fuck’s sake!!! Mešanje dreka je udarilo prvič… žal ne zadnjič.

Sem pa prva, ki se z veseljem umaknem vsaki prfliknjeni punčari, četudi je moj ego ne prebavlja, njen pa me je že izbljuval… v primeru da vem, da je ta osebica več kot odlična za moje najljubše. Čeprav so to zares redki momenti, ker roko na srce… iste ptice skupaj letajo!

Vendar ona to ni bila. Resnica pa je taka, da slepemu človeku tudi odprte oči ne pomagajo! Dokaz je tukaj … in končno je prišel tisti čas, ko sta postavila diagnozo: NE FUNKCIONIRA. Odlično! 2 bjondi v familiji sta več kot dovolj. Mešalka dreka gre pa lahko družbo delat ostalim kandidatkam. Pridna bodi. Ne vračaj se!

Druga zgodba pa je o frendu, ki je šel. Vedno so ljudje, ki gredo. Seveda ga pogrešam, vendar včasih se mnenja krešajo, karakterji pa udrihajo drug po drugem. Ima dekletce. Kaj si mislim o njej niti ni važno. Vseeno pa sem iz tega pofafala eno pozitivno zadevščino – mogoče ga bo njegova draga odpeljala na prava pota. Samo, da bo srečen, zdrav in pri življenju pravim.

And remember kids: The Biatch always wins…

I got nuthin’ but love 4 my people… obssessive… pink style!

*

VPRAŠANJE DNEVA

Ali v avtošolah po večini učijo ženske, da morajo gledati samo naprej… saj ostali svet ne obstaja? Kriminal!

*

PESEM DNEVA

Yes, I do love my ego… and his big ego…

Boy you a site to see, kind of something like me
It’s too big, it’s too wide
It’s too strong, it won’t fit
It’s too much, it’s too tough… mmmm


IME TEDNA, ali LAHKO ME KLIČEŠ FAN <3

b-small

Minilo je več kot teden dni od njenega nastopa. Jaz pa še vedno na stolu, pred monitorjem, udobno nameščena, mesmerized, pregledujem posnetke z zagrebške Arene.

Prišlo je za mano, kako nadposebna je. Koncerta se skorajda ne spomnim, kar je velikokrat problem ob glasni glasbi in neprecenljivem zabavljaču. Nekako zapadem v trans, ko je pred mano celebrity, jaz in glasba… drugih ni. Ne vidim ne čutim, a na žalost vonjam.

Ob ogledu slik sem nase naletela, ko nezavedno uživam. Ne spomnim se kdaj me je Š slikala. Ne spomnim se niti  njenega prihoda. Spomnim se, da sem stala na prstih. She blew me away.

Ob gledanju posnetkov imam vedno znova kurjo polt. Ne naveličam se je. Sploh. Mož me ima že polhn kufr. In kaj zdaj? Spet dve leti do njenega prihoda? I Heart B!

*

NASTOP DNEVA

Še dobro za Youtube… vsaj tako lahko izvem kako je otvorila show.

*

PESEM DNEVA

…še vedno… Halo

INTERVJU DNEVA

*

VPRAŠANJE DNEVA

Če pogledam vse posnetke na youtube-u iz Zagreba, ali se bom na kakšnem našla?

*

ČEVLJI DNEVA

Mojiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii <3

QUEEN B, SUPERWOMAN, SASHA FIERCE, BEYONCÉ

beyonce-09-089beyonce-09-144-1beyonce-09-183beyonce-09-160 beyonce-09-235beyonce-09-281beyonce-09-353beyonce-09-427beyonce-09-479

Po skoraj dveh letih, od kar sem jo prvič premerila s svojo šarenico in kot blesava najstnica še 10 minut od dviga na oder hlipala, sopihala in tulila njeno ime… je ponovno prišel moj trenutek… ali je bil njen?

Prišla je dama vseh dam, ženska vseh žensk,… daleč najboljša showmakerka, nastopačica, pevka. Ona je enostavno nad. Za tako žensko, kot je ona ne obstaja prava beseda… ali pač… SUPERWOMAN…

…in kako se je začelo…

Končno je prišla nedelja in z njo je odbila ura 15.00, ko so se tri blond levinje in drzna Vesna odpravile pravi poslastici naproti. Južni sosedje… prihajamo… via Zagreb!

Na busu 95% žensk in nekaj copatk, ker baba pač nima prijateljic pa mora on z njo. Morda pa se motim… mogoče je on fan v vezi – svaka čast!

Naša vodička N je bila ena izmed tistih blondink, ta pofarbanih, zaradi katerih je blond farba dobila negativno konotacijo… je človek zaradi katerih je prišlo do vprašanj ala »a tis bla pa zadnja v vrsti, ko so delil smisu za humor« in še ena tistih nadrkank, ki nima roza dildota in nerga v tri krasne… jebeš. Nam je pa pripravila kviz, ki je petim izžrebankam prinesel lumpi napolitanko, cheap… naša štiri peresna deteljica je končno verjela, da smo rojene pod srečno zvezdo, kakopak… izžrebane nismo bile.

Ko smo prispele v Zagreb, se je ob avtocesti razprostrirala Arena. Slovenci, včasih se pa lahko malo zgledujemo po sosedih, Arena bi bila definitivo dober začetek.

Ko smo se zbezale iz avtobusa, je bil prvi kaskaderski podvig preverjanje plavih. Ali nam uspe čez cesto, kjer ni prehoda za pešce… je pa v neposredni bližini plavi. Uspelo je! Nihče nam nič ne more… raje ne… v Sloveniji so nam namreč pred odhodom moji plavi kolegi trobili, ko smo izvajale neke sumljive laufalne podvige na parkplacu… niti ne moreš verjeti, da se jim da. Ok…moving on… pred koncertom smo se zasidrale nekje ob otroškem igrišču in stankale 1L martinija. Pijanke, da nam ni para. Sledil je še kozarec đintonika. In potem odhod v megalomansko Areno. Srečale smo Denisa iz Gay all over… YES! Bil je na slabem glasu… ampak!!! Ni nič pel… al pa kj tazga… ok model! Nas niti ne zanima.

Sestop v dvorano… hmmm… cilj: biti nekje spredaj. Pa smo šle. Ne boj, mesarsko klanje! Sledila je popolna izvedba hrvaškega momenta. Seveda se rinemo v ospredje in potem neko piskanje »kamo češ«… in sedaj hrvaški moment »prosim? Ne razumem te!«. Score. Touchdown. To je to, tako kakor oni ¾ stvari ne razumejo, tudi mi ne. In je uspelo. Ničesar več ni bilo potrebno izgovoriti in prerivanje se nadaljuje. …Dokler se dve skupinice ne obrneta proti nam. Tokrat brez besed, z žokanjem v rebra. Pa je bilo potrebno slikovito slovensko nakazati, da skupaj nismo krave pasli in ne bomo češenj zobali s »punči, samo še enkrat me dregneš v rebra pa ti bo hitr jasn, da moji nohti niso samo lepi«, seveda sem ji moje fuchsia nohtke tudi pokazala. Kaj drugega kot pristni hrvaški moment »ne razumijem« pa tudi ni bilo za pričakovati, pač ne morejo iz svoje kože… ampak je punči dobro razumela, dala je namreč gm’h! Se bi pa nadvse zahvallila Vesni, ki se je ob mojih grožnjah krohotala… bemti.

In potem… je prišla. Queen B. Iz teme. Megle. Njena pojava. Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Kričat. Slikat. Snemat. Beyonceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee! Na srečo nisem svoje solzavosti ponovila, sem pa fušala na ves glas. Ko jebe lepo petje, če te noben ne sliši… seveda se bom drla… tako nekako kot vrabec pa golob v roki, na strehi.

Moja pričakovanja je več kot izpolnila. Superwoman. Nadženska. Lepa u pičku mater, kot bi moj šefe stopnjeval. Ženstvena pa u tri… če lahko pretiravam tudi sama. Ta ženska… to bitje… pleše, skače, se vrti v zraku, po tleh izvaja jogo, z lasmi mlati zrak… pa so toni izpeti popolno, izvedba nadrealna in kar je nemogoče… za nas navadne smrtnike, ki med govorjenjem in stopicljanjem po stopnicah ratamo zadihani… no, moja najljubša Sasha Fierce po dveh urah in pol ni bila niti malo zadihana. Mimika obraza – popolna, ene nepopolne grimase ni… nasmeh… nepopisno lepa je.

Jay Z je enostavno one lucky bastard! In če bi bog dal… avion in dopust… bi bila danes tudi na Dunaju. Mogoče bi samo upala, da bejbe tam uporabljajo deodorant.

Je pa tako… old habits die hard. Na pesem Halo sem že hlipala pa je bilo potrebno prižgati luči, zato si večjega izpada nisem upala privoščiti.

Kljub hvalospevom, ki jih namenjam dvorani pa je resnica taka, da je B prehuda in 2 hot 2 handle kljub odličnem prezračvanju dvorane z dvajsettisoč glavo množico. Pupe so iz dvorane nosili kot po tekočem traku. 2x pa je tla pod nogami skoraj spodnesla tudi meni. But only the strongest survive… till the end.

Je pa zadeva sedaj taka: Don’t buy me shoes… just buy me tickets to see Queen B.

In ker se zadeve enostavno kaj več en da opisat prilagam filmčke…(ostale izbrskajte pod mojim imenom…)


UPDATE… AGAIN

guncanjeMimohodke

  • Danes dobila ta frjolčne adidaske, ki so »potovale« skoraj mesec dni, ampak vsaj Slovaška ni bila navedena kot končna destinacija
  • Oddelala 12-urni delavnik, menim da se končno lahko ob bok postavim Chucku.
  • Ljudje me še vedno podcenjujejo in ne razumejo, da so skrivalnice moja posebnost… pa skrivnosti… pa play dumb… pa… še marsikaj. Pa tolikokrat sem že rekla, da me ne imejte za norca.
  • Oddala sem diplomo. V prvi vpogled. Kljub temu, da me je mentor najprej prerešetal s pogledom in z »kaj pa vi tle?!«, sva se kasneje krohotala… sem pač kulj… ozdravljam bolnike (tisti iz tretje točke pa so neozdravljivi). Počutim se kot, da bi tono bremena spustila z ramen. Je pa res, da je šele prvi vpogled in samo upam lahko, da bo ¼ toliko navdušen, kot je bil ob sami predstavitvi. Če mi uspe… kmalu… žur definitivno bo… karaoke tudi! No pa ne prehitevajmo.
  • S Carjem se danes zadnjič peljeva po legalni poti. Jutri bova že kriminalca, kajti registracija poteče ob polnoči. Zbiram stave koliko časa bo minilo preden me prijatelji v modrem pohopsajo. Ne velja, če me prijavite!
  • Iz dneva v dan nekatere ljudi bolj obožujem… zlata ste vredni!
  • V nedeljo je B day… spet bom jokala kot ob pogledu na Backstreet Boyse. Otrok… If I were a booooy
  • Izvedela za oznako: neresna, otročja. Kar tudi sem, realnost še prehitro zadane. Hvala :)
  • Zadnje čase samo sebe projeciram v širino. Posledica: modric kot kup dreka, ker se nenehno zaletavam v vsaka vrata.
  • Ne najdem nobenih čevljev, vrednih nakupa.

*

CITAT DNEVA (true as hell itself)

I love you the more that I believe you have liked me for my own sake and for nothing else.

John Keats (1795 – 1821)

*

PESEM DNEVA

Come harder this wont be easy
Don’t doubt yourself trust me you need me
This ain’t a shoulder with a chip or an ego
But what you think they all mad at me for


TAXI – ŽURAT PROSIM!

ep67_carrie_streetAlo taxi!?

Zunaj ščije. Napovedan je tudi sneg. Spust temperatur. Ura je 19.00. Nekje se že odvija žur. »Pričakovanje« mojega prihoda. Car ostane doma, ker je namen žura (kot vsakega) – alkoholizirana kri. Did my hair… nails are done… boots on. Time to go… ali pač!

Kličem 031/311-311, ker sem do včeraj vedno imela pozitivne izkušnje s tem taxijem. Do včeraj! Tuuuuuuu-tuuuuuuuu x100!!!! Nihče se ne javi, poskušam ponovno – zasedeno. Še stacionarna številka – zasedeno. Fak!

Strica G malo povprašam kako je kaj s taxiji v LJ-cityu. Predlaga mi mestni seznam wannabe kulj prevoznikov. Nekateri so najcenejši, nekateri najbolj l33t, drugi dražji, spet tretji imajo nove avtomobile (wow al neki), vsi pa imajo nekaj skupnega – prazne faking obljube, da ko jih potrebuješ pridejo… in še(!!!), da so faking vsi zasedeni oziroma, da se nihče ne javi. Po 20ih minutah sem dobila taxi Laguno, ki je bil na razpolago šele čez pol ure. Ne hvala.

Če povzamem: v petek, ob 19h, taxiji ne obratujejo! Sploh!

Po tem, ko sem si že vse nohte zjebala z obuvanjem najhudejših škornjev, sem si nadela pink superge in se pustila zapeljati Carju. Bodo mene taxiji jebal! Car me nikoli ne pusti na cedilu.

Prišparala sem mastne pare, prijetno napojila jetra z ginom, jih dodatno razžrla z limono in obtežila z vegi horsom. Med vsem tem časom pa sem sodelovala v frulica contest-u, posodila škornje (trezna tega ne delam – sam tok, da se ne bojo komu učke zasvetle), padla v resne debate, se igrala z mačkom (žival), se pustila nosit po rokah… ok ramenih… in igrala biljard.

So much fun. Taxije pa naj kar ukinejo!

CITAT DNEVA:

Let he who is without sin, cast the first stone.

PESEM DNEVA:


DU JU SPIK ENGLIŽ?

hotpinkburglipsNein!

V vrtcu sem začela obiskovati ure angleščine, pela angleške pesmi, recitirala ej-bi-si-di-i-ef-đi…, prevedla roko v “rokas” in se hitro naučila slovnice, posluha, neustavljivega ter nadvse šarmantnega angleškega govoričenja. Malo preveč me je vleklo na american english… pa jebeš… english english was just too snobbish. V osnovni šoli sem bila najboljša. Spise v angleščini sem črpala iz angleških pesmi, ki sem si jih zapomnila že ob prvem predvajanju. Straight A sem zabeležila ob prostem spisu Christmas, A4 formata, ki je šel nekako takole: There is something special about this time of year, a christmas feeling’s everywhere… itd… (izvirnik – notice the resemblance…), ja pač iznajdjliv wunder kind sem bila.

Srednja šola, zopet ena izmed najboljših, z razliko, da tukaj niso letele 5ice ampak 4ice, ki so pri vsaki drugi anglarci pomenile več kot 5. Najbolj sem sovražila drdranje pravil – ne me jebat s pravili, če imam posluh… I failed miserably… zaradi pravil sem dobila šus in grožnjo gospe profesorice, da če si še enkrat kaj takega privoščim me bo skalpirala. Tisti, ki me poznate veste, da si kaj takega nisem privoščila (čeprav bi si mogoče naredila uslugo, glede na fucked barvo…).

Fax. En angleški izpit 8 drugi 10, yes I know my way around it… to pa je tudi to. Thank you – goodbye.

Kaj je to angleščina? Jaz vem. Vprašaj me po frazi – poznam, spellcheck – check, prevod – prevedem, kako se reče – povem. Govori – $%#?*/&% WTF??? Kaj je to??? V glavi imam scenarij, razumem kaj me sprašuješ, vem kaj naj ti odgovorim ampak po ta novem sem nema. Yaaaaay!? Angleščina mi ne gre več od ust, žal dobesedno. To sem opazila že 2 meseca nazaj, ko sem bila s kolegico zunaj in nama je družbo delal njen long lost english friend. Mislila sem, da podzavestno sama sebe blokiram, da ju ne bi motila in da si naj onadva čim več povesta. In potem sem prejšnji teden iz svojih 4inch stillettos stopila na realna tla. Morala sem namreč v sklopu mojega dela poklicati v tujino in opraviti nek “u izi” pogovor v angleščini. Kolega me je opomnil naj si pred klicem kaj zapišem, da ne bo pol panike. Panika? Ah dej… kakšna panika saj sem the chosen one… jap, the Chosen one – mute edition. Tako faking polomljene angleščine ne premore niti duvde model. ¾ pogovora sva s sogovornikom prisluhnila tišini, potem sem nek medmet vrgla iz sebe, farbala, sklonila glavo med roke in v 10 minutah celo dobila odgovor na moje vprašanje. Še danes prosim vsemogočnega, v katerega ne verjamem, da noben izmed nadrejenih ne bo naletel na ta klic, ker me bodo še odpustili… ali pa poslali na tečaj angleškega jezika. Fak… what the hell happened to me???

VIDEO DNEVA: