


Moj smisel življenja je emocionalnost… po koncertih. Kar nikakor ne pomeni, da špilam neko EMO sceno z naajlajnerjenimi očmi in tistih pet špagetkov čez en uč… ampak gre za neko pristno navdušenje nad določenim dogodkom. Ta teden so bili to the Killers z Brandonom na čelu.
Dejansko sem postala fan.
Obožujem glasbo, najbolj pa sem navdušena nad ne ravno preprostimi, na prvo žogo nikoli razumljenimi, besedili. Ne vem kdaj sem nazadnje tako raziskovala (aja ob diplomi…), kakor raziskujem pesem za pesem v zadnjih nekaj mesecih. Analiz še ni, ampak obljubim, da bo tudi to objavljeno… ko Slay pride v Tivoli.
In tako pridem do ljubkega, rahlo gayish in vintage navdahnjenega mormona Brandona. Rojen je bil dobri dve leti pred mano – 21. junija 1981, kar pomeni, da mu bom kajkmalu lahko čestitala preko FB – hura za sodobno prijateljevanje. Cvetko je od avgusta leta 2005 poročen in v pričakovanju drugega otroka. Odlična novica, če ni napačna, je, da imajo mormoni lahko več žena. Žalostna zgodba je, da po vsej verjetnosti ne bi nikoli bila v ožjem izboru… če pa že… pa bi po vsej verjetnosti poslušala on a daily basis Don’t you wanna feel my bones… ne koščičk lupčk… cause they hurt… Cvetka bi na podlagi pesmi uvrstila v ljubosumnega tipa človeka, kar pa v določenih pesmicah vzpodbudi nekaj v meni, v smislu I wanna be her… ne žena… ampak deklič v pesmi.
Impresioniral me je s svojim poskakovanjem po odru, s tistimi grdimi bootsi in sexy podloženimi rameni. Njegovo deško natkjutnost pa malce izjalovi bundes brkata porno podoba, ki mu jo odpustim. Odkrila sem, da deliva strast do bling-blinga, samo, da on malo bolj pretirava v tej smeri – khm…khm… bling bling klavir!? Mesmerized…
Od nedelje ne mine več dan, da jih ne bi poslušala. Sodelavci že pripravljajo peticijo proti vrtenju the Killers kompilacije. Ampak v mojo bran, me poživijo in name delujejo terapevtsko u pi…mat…
*
PESEM DNEVA
Mr Bightside… the jealous Cvetko <3
When you were young…