Danes: vrste pred zavarovalnicami so bile. To vem, ker imamo v neposredni bližini mojega delovnega mesta, kar dve. Če so bile vrste neznosne ne vem, ker sem zmrzovala notri na klimi. Je pa tako, da toča iz ljudi privabi le najbolj nesposobne vrline… pred zavarovalnico je bilo, kar nekaj morebitnih trkov, ki ne bi bili posledica kuglic, ki so včeraj trkale po Ljubljani. Toča bi bila tu še najmanjši problem.
Zanimivo je izigravanje zavarovalnic. Sem bila priča, ko je dečko v beli Kii (ki jo imajo vsi… ja, tisto s 7letno garancijo) prišel na zavarovalnico in pokazal udrtino v vratih, brez udrtin na avtu… da to je bila pa toča. Striček se je vsekakor nestrinjal. Potem pa je mladec potegnil AS-a iz rokava, da on je itak ima se može se model in ima all in all kasko, tko da ni važno, a je toča ali ne. Mogoče res ni važno… samo ne razumem ljudi, ki se tako imbecilno delajo norca iz samih sebe. Vsi pač niso blesavi.
Včeraj: sem sodni dan opazovala s stolice v službi. Ko sem premlevala, ali nama bo z l33t ponyem uspelo priti do doma… bova švigala med točo?… sem se spomnila, da bi bilo nadkulj poklicat domov in jih pripraviti na prihajajoče. Kakopak je bila to zelo neumna poteza. Nobenega namreč ni bilo doma. In potem je nad mojo betico posvetila lučka, da je moja živalčica – Koki na balkonu. Aplavz za naj podvig med točo gre očetu in mami za: Koki v boju z nevihto. Seveda sem jih nahrulila, za kakšno me pa imate?! Ko sem prišla domov je Koki že spal, zjutraj pa je z napolnjenimi baterijami ponovno ponosno žvrgolel. Koki je OK!
Ampak toča je res zabavna stvar. Skoraj bi lahko rekla, da zbližuje ljudi (in zavarovalnice). Ljudje, ki si nimajo nikoli kaj za povedati, si imajo tisti dan ali dan po dogodku nešteto mnogo… amaterski umetniki digitalnih fotoaparatov/kamer dobijo priložnost, da na multimedijskih portalih pokažejo svojo režisersko žilico, svoje nadvse odlične fotografije ter (da ne pozabimo!!!) svoje lepe rdeče dlani, ki je na robu ozeblin, ker prvih nekaj 100 posnetkov ni ravno uspelo… in to so seveda dlani po katerih lahko domnevamo o – velika dlan…vel… bygones…
Naprej o toči… takrat ljudje pozabijo koliko jim življenje pomeni napram avtomobilu, ker je treba narediti vse, da se ga ali odpelje pod streho ali pa z neko sumljivo zadevo pokrije. Ko smo že pri pokrivalih pa je to tudi čas, da se pred sosedi považiš, da imaš najlepši vzorec na preprogi, če ne celo, da imaš v dosegu rok največ vzorčastih preprog. Peljala sem se namreč mimo avtomobila, ki je bil zadekan v tri vzorčaste preproge. Če ne bi videla gum, bi predvidevala, da gre za odvoz kosovnega materiala: vzorčasti tepihi only! O tej osebi, ki goji ljubezen do avtomobila tako kakor jaz do Carja… sem seveda razmišljala:
- Kako hudiča mu je uspelo 3 vzorčaste preproge tako na hitro spraviti na avtomobil… s tako popolnostjo?
- Ima te preproge v visoki pripravljenosti – zvite in pripravljene na pokrivanje, ali je dejansko razmetal celo stanovanje, da jih je potegnil izpod pohištva?
- Jih je vrgel, kar čez okno in odlično zadel avto?
- Če jih ni vrgel čez okno… kako močno je toča stolkla njega?
Ljudje smo res zabavni
*
SPOZNANJE DNEVA
Pregovori so zato, ker je v njih resnica. Kakšnega kdaj ne razumem, kakšnega vzamem za samoumevnega, kakšnega pa začutim. In danes sem začutila da NIKOLI NI TAKO SLABO, DA NE BI MOGLO BITI ŠE SLABŠE. Vsem vam, ki ste me pripeljali do tega spoznanja, se globoko zahvaljujem in z vami z največjim veseljem delim še enega ZA VSAKO RIT, SE NAJDE PALICA.
Z veseljem bi pregovore olepšala še s pridevniki… pa bi izpadla jezna… and we don’t want that 
*
VPRAŠANJE DNEVA
Kako razsvetliti človeka, ki ni odprt za argumentacijo? Bemo matr, da sm human in ne densr…
*
DEJSTVO DNEVA
Pissed on off! Ponovno razočarana nad človeštvom.
Ja, zopet je prišel tisti dan v letu. Trinajstica. Ko me je požgečkal po trebuhu in sem se zaljubila do ušes. V njega. Njegovo srce. Njegovo čefursko frizuro pa ne.
