Največjo bolečino posameznika lahko predstavlja ravno nenehno razmišljanje in premlevanje o tem kaj je bilo in kaj bi lahko bilo, zakaj smo na določeno dejanje reagirali kot smo in zakaj nismo počakali pravega trenutka in popravili vse slabo… Sama se vsak dan znova najdem v svojem svetu scenarijev, ali mi to povzroča bolečino pa ravno ne bi rekla… vsaj ne vedno. Načeloma sem zelo vesel tip človeka, nesmotrno pa bi bilo, če bi rekla, da sem zaradi veselja tudi srečna. Srečna sem, ker sem si srečo ustvarila sama, ker sama iščem pozitivno tudi, ko ga ni… oz. ga naj ne bi bilo. Ljudje namreč nimamo vedno v mislih, da vse vsaj približno slabo ne pomeni ravno nujnega zla. Vsak je svoje sreče kovač in tudi noben čevelj se še ni obul sam.
Čeprav sem »Analizo: Hjumn« naredila bolj iz dolgčasa in zabave me je pesem dejansko prevzela in zadnje čase me zelo osvobaja pa naj se to sliši še tako cheezy. Pesem mi sprva ni bila všeč, potem pa se ti nekako usede… potem s šefom razglabljaš “kwa d fak” naj bi pomenilo, da si človek ali pa plesalec… Vseeno pa od analize ne mine dan, ko ne premišljujem o tem kako preprosto je sporočilo, kako preprosto je vprašanje o tem ali smo ljudje ali smo marionete v mehanski družbi.
Medsebojni odnos je ključ do sreče, po kateri vsak posameznik hrepeni. Pristni. In potem se vprašam ali pristen medčloveški odnos sploh še obstaja ali je vse skupaj plod določenih vzorcev, ki se prelagajo z bremena razočaranih kot svarilo ostalim? Ponovno se najdemo pri premlevanju dejanj, dogodkov… kako pristopiti dotični situaciji, kako rešiti prijateljstvo, ljubezen… Skoraj ne verjamem… bolje rečeno nočem verjeti, da na svetu ali pa vsaj okoli mene obstajajo ljudje, ki jim ni do tega, da bi vse slabo popravili… da bi me le lahko obdržali. Da bi prizadejano bolečino odpravili ali jo vsaj poskušali… da bi priznali napako in da bi vse naredili za sočloveka… zame!
Največji problem je gnev razočaranih, ki so nam predali svoje »modrosti« – te so tiste, da se naj človeka pusti pri miru, se bo že ohladil in bo sam pristopicljal nazaj. Da naj se ne izliva čustev, ker sočloveku ne moreš pokazati svoje »slabosti«. Skratka gre za to, da raje delujemo mehansko, naučeno in ne v skladu s tem kar nam narekujejo srce, čustva, razum in preprosta skrb za naše najljubše.
Problem nastane, ker ima vse več ljudi problem z intimo, ker se boji odnosa. Intima pa še zdaleč ne pomeni spolni odnos… če lahko citiram prijatelja, je le-ta »podaljšek nekih emocij«. Roko na srce, dol se lahko da vsak, ko mu zapaše… biti intimen z nekom pa je toliko več. Ko lahko sediš z nekom v čisti tišini in čutiš toplino…, ko lahko deliš pogled in čutiš veselje ali bolečino…, ko čutiš objem…, ko bo nekdo zate ob najbolj nehumani uri pripravljen prisluhniti tvoji bolečini ali tvoji neizmerni sreči in ko bo nekdo lahko brez sramu, brez vprašanj bil v vaši prisotnosti gol, ker ga navdajate s tako ljubeznijo in ker ste do njega brez vsakršnih predsodkov.
In kolikokrat se sami ustavite pri tem, da nekomu ne bi prišepnili vaše bolečine, ker nočete obremenjevati… kolikokrat nekoga ne pokličete, ker nočete motiti… kolikokrat ne izlijete čustva, ker vas je strah, da boste zavrnjeni in kolikokrat mislite na nekoga pa mu to ne boste priznali, ker hočete sijati v vsej svoji nedostopnosti.
Gre za vas, vašo srečo in vašo ljubezen do drugih. Ni važno kako rad vas ima nekdo, če sami ne morete pokazati kako radi imate vi nekoga. In dokler ne boste naredili vse za srečo, prijatelje ali ljubezen… vse do takrat niste naredili nič, ker se boste spraševali in vrteli v krogu. Šele, ko boste z vsemi svojimi čustvi pristopili do ljudi, ki vam pomenijo tako zelo veliko in ki dajejo tudi vašemu obstoju smisel, šele takrat boste lahko po svetu hodili z dvignjeno glavo, ker boste vedeli, da ste za sočloveka naredili vse, kar vam je vaša človeška, nagonska plat narekovala in ker niste mehansko potlačili še tisti kanček humanosti, ki ljudem pomeni upanje… da nekoč… bo človek bolj pomemben.
*
MISEL DNEVA
Be courteous to all, but intimate with few, and let those few be well tried before you give them your confidence.
George Washington
*
VPRAŠANJE DNEVA (z odgovorom, da si ne bo kakšen moški možganske celice izpahnil)
What do you call a man with half a brain? – Gifted.
