Oops… you did it again… bi lahko kričala in udrihala po zaposlenih na ZD Vič (- Rudnik).
Življenje me ne tepe… daleč od tega… še dalj, da bi se smilila sama sebi pa čeprav včasih določeno stvar napnem huje kot marelo… ampak včasih, res včasih… na srečo redko (upam, da se to ne bo spremenilo), a vseeno prepogosto pa je s tole bjondo kaj pač tako narobe, da je potrebno obiskati zdravnika.
In če katerega doktorja z dna srca ne prebavljam, je to mojo specialistična doktorca Sonja Čadež, ki mi je mnogo let nazaj svetovala, da če me boli grlo mi pa res ni treba do zdravnika, ker ko njeno zaobljeno pojavo zjebe grlo gre na Petrol po bonbone. Hvala gospa doktorca, vaš velecenjen in res neprecenljiv nasvet mi je v neznansko pomoč. Očitno je tako, da če vas boli glava pejte rošce nabirat, če imate zlomljeno nogo si s šnirancom privežite eno dilo. Trn, ki ga boste dobili pod kožo in, ki bo zagnojil celo vaše bistvo, si zdravite s trepotcem, da bo vse manj bolelo pa si zvijte enega, pa posnifite tri, ker tako ali tako medicina za vas ne bo naredila nič. Zdravstveno zavarovanje pa vam pomeni ravno toliko, da vas ne pustijo umreti na cesti… aja ne… 2 sta umrla kar pred urgenco, ker so veleumi rekli, da pač nekdo ne rabi zdravniške oskrbe. Pa naj še kateri doktor piska proti alternativni medicini, tam te vsaj obravnavajo kot človeka in v težkih dnevih ti to še največ pomeni.
Vrsta je prasica…največja prasica pa je takrat, ko v njej stojiš zadnji. In vem, da moj primer še zdaleč ni tako brutalen kakor so ostali, vendar je šlo zdravje in kot rečeno zaposleni na ZD Vič čez vse meje, tudi meje zdravniške etike, ki je niti ne poznam.
Ne vem kako je v drugih zdravstvenih domovih, vendar je našega prešinila nadvse prizadeta ideja, ki nima veze ne z logiko še manj pa z njihovo sposobnostjo organizacije. Bolniki se morajo namreč naročati. Naročanje pa gre nekako takole – Pacient: dan, jaz pa umiram, a mi lahko pomagate. Sestra z dvema rokama: ne, danes ne bo šlo, ker je že vse zasedeno. Lahko vas naročim v sredo. Človek je mrtev, kriv pa ni nihče! In dejansko ne gre za pretiravanje. Ker poznam tako situacijo še predobro in ker še preživo pomnim dan, ko sem na tistih leglobakterijskih klopeh ležala zaradi nezmožnosti sedenja… kaj celo stanja, ker sem prestajala neznosne bolečine prehlajenega mehurja in vnetih ledvic… ker nisem mogla čakati do 18h in ker so mi zagotovili, da če je nujno naj kar pridem… očitno ležanje na klopi v prazni čakalnici nobenega ne zaskrbi. Sključeno sem prečakala 3 ure. Da ne govorim, da sem prejela od vrle Čadeževe premočne antibiotike, ki so mi naredili tako štalo, da o tem raje ne govorim tu.
… no, ker poznam predobro to čakalno pogruntavščino, sem včeraj (ponedeljek) s klicanjem, da bi nekje ob 18h prišla na vrsto, začela že ob 8h. Telefon zvoni v prazno. Nadaljevala 8.30. Isto. 8.45, 9.20… vse do 14h, ko se mi ni oglasil nihče. Ni problema, po službi odidem tja osebno.
Pridem in ogovorim naduto sprejemnico/sestro/pačenoprizadetopičko, da sem prišla po napotnico za specialista. Prvo vprašanje Pačeneprizadetepičke z dvema rokama: a ste naročeni? A: Ja poglejte gospodična, če bi se kdo javil na telefon bi pa mogoče bila naročena. In pičkurina naduto odvrne, da ima sestra le dve roke. Najprej(!!!), reče se dve roki… ROKI… get it???? In drugo, mene ne zanima, če je sestra amputirana, če je mutant z 10imi rokami in enim prstom ali pa če je wonder woman niti, če je moj klon. Če neka sestra z dvema rokama ni zmožna dvigovati telefona, ji dodajte novo sestro z dvema rokama, kupite jima slušalke ali pa se ne it neke proklete politike naročanja!!!!!
Če nadaljujem, me je potem hotela naročiti v sredo pa žal nimam namena celega življenja zapraviti za čakanje na nesposobne doktorje. Vprašam do kdaj delajo in odvrne, da sprejemajo do 18h in če pridem takrat me ne bojo vzeli. Grozila boš???? Na srečo sem imela ob sebi prisebnega moža, ki je predlagal naj kartico pustim tam in odidem, tako ali tako je rekla, da v roku pol ali ene ure ne pridem na vrsto. In res sem ji porinila kartico v roke in spet se oglasi, da če vsi lahko čakajo v čakalnici pa naj še jaz. A: Poglejte… povejte mi prosim kje je razlika, če čakam 2 uri notri, med bolehnimi ali pa zunaj na zraku??? Kje??? In zopet grožnja, da če me ni, ko me pokličejo me bojo prenaročili. Odlično. Vse kar lahko rečem je, da če bi me slučajno samaritansko poklicali v tisti uri, ko me ni bilo, bi z največjim veseljem razbila marsikaj in verjemite, da ne prodajam bučk in se ne delam pomembne sedaj, ko sem doma v svoji roza trenerki, na zmajanem stolu!!!
Ko sem prišla nazaj je bilo stanje enako. Čakalnica prenatrpana, ljudje pa besni. Najbolj žalostno je mogoče celo to, da tudi naročeni niso prišli na vrsto ob dogovorjeni uri. Ljudje so iskali knjigo pritožb, odgovorne, vstopali v ordinacijo po zdravstvene kartice, ker to je pa ena sama malomarnost. Druga zdravnica je med tem svoje paciente »pospravila« kot za malico. Pritožimo pa naj se na upravo. Za dobro pačeneprizadetepičke z dvema rokama upam, da ni govorila o sončni upravi, ker sem vse to vzela zelo osebno!
Na vrsto sem prišla ob 19.30 s tem, da je njeno veličanstvo Čadež meni delalo uslugo. Naj omenim, da se je ob vsaki pritožbi z njihove strani slišalo, da oni pa nimajo slabe vesti, da oni delajo kakor morejo (torej ne morejo nič) in da bojo za nas podaljšali svoj delovni čas. Za nas!!! Zame! Vsi skupaj sedaj en priklon in potem high kick, kroše… pa še mlatenje!
Torej, ko sem prišla na vrsto me pregleda… diagnoza seveda slaba, kakor sem predvidevala, ker drugače me ne bi tam videli in po tem, ko mi je spisala napotnico za specialista in po tem, ko se je 5 minut hahala in hihitala s prijateljico po gsm-u me je poslala ven. Rekla sem ji, da potrebujem še en recept. In gospa, ki dela za nas, ki je podaljšala delovnik za nas… slava ji… no gospa mi je rekla, da že tako so mi šli danes na roko, da so me sprejeli, ker se nisem naročila… zavrelo mi je in pri meni sploh ni potrebno, da mi zavre pa sem rdeča v ksiht in tole ni bilo lepo. A: A se vi hecate?????? Ker nisem naročena???? Klicala sem od 8h-14h brez odziva!!!!! In zopet tisti prokleti odgovor o sestrinih dveh rokah. Lejte sploh me ne gane. Skratka, recepta nisem dobila, ker so oni meni delali uslugo. Po recept naj pridem drugič… pa pizda vam materina raje si vsak proklet mazol z najbolj topim nožem izrežem preden pridem še kdaj k vam po eno pofukano raztopino. Na koncu sem rekla še za kartoteko, ker jo pač rabim. Mi je pa ne dajo. Čadež: Dejte poklicat v četrtek, vam jo bomo poslali. A: Aha… a se mi bo kdo javil??? In potem sem dobila tisti pogled »prokleta predrznica«. Žal mi je, da nisem malo psihota… ker moje misli so že bile tam… ko obema po eno petko mojih lubic zarijem nekam globoko… …bojo doktorji jebal…
Če je to normalno… pritožba z moje strani definitivno bo. Če se lahko pritožujem zaradi narejenih solat, ki jih v Interšparu na Viču ni… pa se bom tudi, ko je v igri moje zdravje…
Če ima kdo izkušnje kam vse se lahko tovrstne pritožbe pošlje pa se toplo priporočam za nasvet!
*
VPRAŠANJE DNEVA
Kje je House, ko ga rabiš?
