SNEG GRE… GLEJ ZUNAJ SNEG GRE

snow_parrots1-773172Po domače povedano – zopet se odvija žalostna zgodba. Jebeš belo snežinko, ki pada, ker žal ni edina. Ni mi kulj, da bo pobeljen sosednji breg, ker sosednji breg še vedno predstavlja LJ-city in moje preljubo mestece je vse prej kot snow proof.

20 let nazaj nisem imela nič proti metrski gmoti, ki me je zjutraj pričakala. Super je bilo stopicljati v pogrezajočo se belino. Fino je bilo sankanje ali kaskadersko spuščanje z gumami po najmanjšem hribčku možnem – samo, da je šibalo. Tudi proti ledenki v levo lice (ali je bilo desno?) nisem imela nič proti… danes pa sem za belo že prestara. Zjutraj se namreč ne odpravljam peš na 10 metrov oddaljeno delovno mesto, popoldne nimam časa skočit v najbolj grd kombinezon na naramnice in niti pod razno nimam časa po zaključenih kozlarijah roke in noge še pol ure namakati v ledeni vodi zaradi ozeblin. Staram se. Pa skrbi me za Carja, ki je bil v tovrstnih vremenskih razmerah v svoji kučici v kateri počiva sedaj nekdo drug.

Priznam, sneg je sicer kulj. Sneg je zabavna zadevščina… IZVEN LJUBLJANE!? Izdelava snežnaka je moj snegolinski fetiš. Metanje po snegu in nevednost ob kateri kamen boš zdaj zdaj priletel ima tudi svoj čar, ampak vse to samo takrat, ko ni v Ljubljani. Ko si nekje med gorami in vodami. Ko te čaka kamin. Ko imaš vrelo kuhano vino in vso to filmsko idilo, ki paše zraven – kar pravzaprav pomeni, da nikoli… ker tega pač ni.

Čeprav so čistilci snega obljubljali, da jih le-ta letos pa res ne bo presenetil, je očitno presenetil vse ostale. Zastoji zaradi letnih gum, zaradi panike – da po dolgem času nekaj belega leti z neba, res grozno… skoraj kot, da bi letele ušpičene prekle. Kamijonđije so ponovno usekale svetlobno hitrost za njimi pa so ponavljali žešči bemflni. Sicer ne vem zakaj je tako težko vozit ob padavinah, zakaj ljudje izgubijo razsodnost… ampak priznam – vožnja od BTC-ja do Viča v prvi prestavi, nekje do 20 km/h, je definitivno priceless.

VPRAŠANJE DNEVA

Kako se lahko človek umakne v svoj svet, na tisti filmski način, ko odklopiš vse in vidiš sebe tekati nekje med sončnicami, tako da ne slišiš nobenega nerganja in ne vidiš nergajočega?

PESEM DNEVA