Alo taxi!?
Zunaj ščije. Napovedan je tudi sneg. Spust temperatur. Ura je 19.00. Nekje se že odvija žur. »Pričakovanje« mojega prihoda. Car ostane doma, ker je namen žura (kot vsakega) – alkoholizirana kri. Did my hair… nails are done… boots on. Time to go… ali pač!
Kličem 031/311-311, ker sem do včeraj vedno imela pozitivne izkušnje s tem taxijem. Do včeraj! Tuuuuuuu-tuuuuuuuu x100!!!! Nihče se ne javi, poskušam ponovno – zasedeno. Še stacionarna številka – zasedeno. Fak!
Strica G malo povprašam kako je kaj s taxiji v LJ-cityu. Predlaga mi mestni seznam wannabe kulj prevoznikov. Nekateri so najcenejši, nekateri najbolj l33t, drugi dražji, spet tretji imajo nove avtomobile (wow al neki), vsi pa imajo nekaj skupnega – prazne faking obljube, da ko jih potrebuješ pridejo… in še(!!!), da so faking vsi zasedeni oziroma, da se nihče ne javi. Po 20ih minutah sem dobila taxi Laguno, ki je bil na razpolago šele čez pol ure. Ne hvala.
Če povzamem: v petek, ob 19h, taxiji ne obratujejo! Sploh!
Po tem, ko sem si že vse nohte zjebala z obuvanjem najhudejših škornjev, sem si nadela pink superge in se pustila zapeljati Carju. Bodo mene taxiji jebal! Car me nikoli ne pusti na cedilu.
Prišparala sem mastne pare, prijetno napojila jetra z ginom, jih dodatno razžrla z limono in obtežila z vegi horsom. Med vsem tem časom pa sem sodelovala v frulica contest-u, posodila škornje (trezna tega ne delam – sam tok, da se ne bojo komu učke zasvetle), padla v resne debate, se igrala z mačkom (žival), se pustila nosit po rokah… ok ramenih… in igrala biljard.
So much fun. Taxije pa naj kar ukinejo!
CITAT DNEVA:
Let he who is without sin, cast the first stone.
PESEM DNEVA:
