Nein!
V vrtcu sem začela obiskovati ure angleščine, pela angleške pesmi, recitirala ej-bi-si-di-i-ef-đi…, prevedla roko v “rokas” in se hitro naučila slovnice, posluha, neustavljivega ter nadvse šarmantnega angleškega govoričenja. Malo preveč me je vleklo na american english… pa jebeš… english english was just too snobbish. V osnovni šoli sem bila najboljša. Spise v angleščini sem črpala iz angleških pesmi, ki sem si jih zapomnila že ob prvem predvajanju. Straight A sem zabeležila ob prostem spisu Christmas, A4 formata, ki je šel nekako takole: There is something special about this time of year, a christmas feeling’s everywhere… itd… (izvirnik – notice the resemblance…), ja pač iznajdjliv wunder kind sem bila.
Srednja šola, zopet ena izmed najboljših, z razliko, da tukaj niso letele 5ice ampak 4ice, ki so pri vsaki drugi anglarci pomenile več kot 5. Najbolj sem sovražila drdranje pravil – ne me jebat s pravili, če imam posluh… I failed miserably… zaradi pravil sem dobila šus in grožnjo gospe profesorice, da če si še enkrat kaj takega privoščim me bo skalpirala. Tisti, ki me poznate veste, da si kaj takega nisem privoščila (čeprav bi si mogoče naredila uslugo, glede na fucked barvo…).
Fax. En angleški izpit 8 drugi 10, yes I know my way around it… to pa je tudi to. Thank you – goodbye.
Kaj je to angleščina? Jaz vem. Vprašaj me po frazi – poznam, spellcheck – check, prevod – prevedem, kako se reče – povem. Govori – $%#?*/&% WTF??? Kaj je to??? V glavi imam scenarij, razumem kaj me sprašuješ, vem kaj naj ti odgovorim ampak po ta novem sem nema. Yaaaaay!? Angleščina mi ne gre več od ust, žal dobesedno. To sem opazila že 2 meseca nazaj, ko sem bila s kolegico zunaj in nama je družbo delal njen long lost english friend. Mislila sem, da podzavestno sama sebe blokiram, da ju ne bi motila in da si naj onadva čim več povesta. In potem sem prejšnji teden iz svojih 4inch stillettos stopila na realna tla. Morala sem namreč v sklopu mojega dela poklicati v tujino in opraviti nek “u izi” pogovor v angleščini. Kolega me je opomnil naj si pred klicem kaj zapišem, da ne bo pol panike. Panika? Ah dej… kakšna panika saj sem the chosen one… jap, the Chosen one – mute edition. Tako faking polomljene angleščine ne premore niti duvde model. ¾ pogovora sva s sogovornikom prisluhnila tišini, potem sem nek medmet vrgla iz sebe, farbala, sklonila glavo med roke in v 10 minutah celo dobila odgovor na moje vprašanje. Še danes prosim vsemogočnega, v katerega ne verjamem, da noben izmed nadrejenih ne bo naletel na ta klic, ker me bodo še odpustili… ali pa poslali na tečaj angleškega jezika. Fak… what the hell happened to me???
VIDEO DNEVA:
