600€ ZA LEPOTO a.k.a. MOŠKI SO VSEGA KRIVI

Po 12ih letih sem se končno brcnila v rit in odšla k specialistu… no pa da predstavim svojo obraz parajočo zgodbo…

… rojena najbolj vročega avgustovskega dne v letu 1983… nekje v 7. razredu OŠ, takrat, ko je koža tako lepa, čvrsta, skratka popolna… sem dobila svoje prve mozolje. Jep it’s one of those gross stories… edina v razredu s problemom, pa sem bila še vedno izvoljena za predsednico razreda in še vedno, ko je bilo govora o najlepših filmskih igralkah z najlepšo kožo sem bila jaz tista, ki naj bi imela to marelično polt s Hollywooda. Oh, how my people loved me…

Katere packarije vse mi je vrla zdravnica predpisala niti ne vem več. Od raznih dalacinov, skinorenov, klimicinov in ostalih pizdarij, ki niso nikoli in nikdar učinkovale… Ni da ni!

17-a leta so bila bolj v pizdi, kar se kože tiče in prišlo je do izbruha aken. Zadeva boli kot sam hudič na kvadrat, ki ima mlade, stare in še ostalo žlahto. In žal je bilo tako, da se je žlahta na podlagi incesta množila!!!

Takrat sem si brezglavo seveda želela na vse ali nič popolno kožo, ki sem jo na podlagi kemične pizdarije po imenu kontracepcijske tabletke Diane35 tudi dobila. Koža super. Opazovala sem nemočne mozoljarje in aknarje. Hudo mi je bilo za njih, ker nič kaj pametnega ne ukrenejo glede težave, kot sem na primer jaz… tut če ne…

Po 4ih letih uporabe sem se počutila zelo slabo. Stranski učinki zgledajo tako mili, da jih na trd način občutijo le najbližji in najdražji. Kaj vse se je v meni fardirbalo v času jemanja pa niti ne želim izvedeti. Skratka kontracepcija je strup!

Minilo je nekaj mesecev in mozoljarsko stanje se je vrnilo. Vsekakor mi ni do takega zgleda zato sem “pametno” odločitev ponovila… d best, nisem osel!

Leto nazaj – oktobra 2007, pa sem se dokončno odločila, da s tabletkami ne morem več nadaljevati. Opustila sem jih. Koža je vzdržala, sem si mislila. Super. Žal v realnem življenju nekih srečnih zaključkov ni. Tolažim se, da še dobro, da moja zgodba še ni zaključena! Koža je vzdržala 5 mesecev, nato pa je hudič ponovno imel srečanje s familijo, ki traja… sedaj imajo dvojčke, multčke… skratka moj fris je ponovno doživel masaker. Prepričevanje, da bo kmalu boljše je ostalo le pri tem.

Tona pudra. Fuj. Nikoli ga nisem marala, sedaj pa mi pomeni nujno potrebno zlo. Poletje je minilo v znamenju fasade. Res je ogabno, ko vidiš koliko **** premore ena oseba. Gravž. Žal je prišlo do točke, ko se je nabirala v mešičkih kri, ki jo je bilo potrebno iztisniti. (sem mogoče pozabila omeniti, da ne priporočam futranje ob branju?) Stvar se je stopnjevala do točke, ko se nisem mogla več skloniti, da bi kaj pobrala s tal ali si zavezala pink superge, ker je bil pritisk na obrazu prevelik. Bolečna neznosna. Tudi upanje o tem kako morje celi in kako prerojena bom prišla domov, je zbledelo – ni pomagalo.

Avgusta pa sem končno poslušala svojo mamico. Začela sem z umivanjem obraza s ognjičevim čajem (skuhaš vodo, vržeš po vretju cvetove ognjiča, počakaš 5 minutk, precediš in si pri zmerni temperaturi z njim umiješ obraz… z roko in ne vatko!). V roku 2h dni se je stanje izboljšalo vsaj za 50% in od takrat drastičnega poslabšanja ni. Ni bolečine. Ni ogromnih neskočno zakoreninjenih aken. Vendar nobena izboljšava ni dovolj dobra dokler ni odlična. Koža je vsekakor v boljšem stanju. Vsekakor je napredek ogromen, vendar še vednon mi odsev v ogledalu ni všeč. Še vedno se mi ne da zjutraj zaradi flosanja s pudrom vstajati 10 minut prej in še vedno si želim popolno polt… na čimbolj naraven način.

Ko sem se končno prijela v roke, brcnila v rit in postavila na realna tla sem poklicala na dermatološko ambulanto. Žgavec. Oh in sploh v svetu dermatologov. Upam, da ne bom tisti odstotek ljudi, ki mu nobena pizdarija na svetu ne pomaga. Pljunila sem za par čevljev €vrov in odšla.

Po piskanju o moji zgodovini mozoljavosti me je pregledal z neko sumljivo lupo, predlagal tablete in mazila…. sama pa sem izdahnila laser. Ne bom se pederišila in uničevala jetra, ledvica, kosti in sklenino z nekimi tableti, ker bi potemtakem ostala na kontracepciji pa še ne riskiram bejbija. Ne bom se pacala z vsemi prekletimi kremami in geli ker sem vse to že dala skozi. Laser it is.

10 terapij. 60€. Moja plača. 6 parov čevljev. Riskiram. Ker boli dejstvo, da ob vseh najlepših čevljih, ki jih premorem, na svetu… je moj obraz še vedno prvi, ki ga človek vidi. Skratka odločitev je padla. Laserska terapija it is in vse kar lahko upam je, da bo učinek popolna koža.

Kar se pa tiče samih aken pa te nastajajo zaradi dednosti (joj mami…), moških hormonov (bemti tipe) in raznih lojnic, lasnih mešičkov in drugih pizdarij. Ni pa posredi grickanje čokoljade in žuranje pozno v noč.

Skratka moji dragi držite pesti, da bo izpljunjena plača obrodila sadove. Zdaj grem pa žurat. Cheers!

DEJSTVO DNEVA

Najhujše prasice ne znajo vozit v petkah, ker jih vozijo drugi!