It’s official… resnično jih ne prebavljam več. Jim ne zaupam. Pripravili so me do tega, da sem začela razmišljati, da meni pa ni več pomoči. Moja glava je prevelika, oči premajhne, obraz prečuden, da bi mi katerakoli frizura s katerokoli barvo dobro stala kaj šele pasala.
Ko sem bila mala sem bila še najbolj priti, jebeš lepoto v rosnih letih, ker ti je takrat tako ali tako vseeno za ves svet razen za barbike. Barva takrat je bila popolna, tudi kilaža je bila nekje tam-tam, ko se jo marsikatera poosebljena anoreksija ne bi branila… jaz pa bi jo podvojila.
No pa nazaj zakaj jih sovražim:
- Ker so moje najtanjše in najbolj zavozlane laske vedno česali z najbolj tankim glavničkom ever (se še spomnite barbi glavnika, ki ste ga potem uporabljali za česanje obrvi…)
- Ker so mi vedno govorili kako tanke lase imam in kako malo jih je (sajkik… ni kaj)
- Ker so mi vedno izpulili še preostanek las
- Ker so vedno na meni izvajali neke stopničaste poskuse, ki so moje laske naredili samo še bolj uboge
- Ker so mi vedno na lase nasprejali in namazali vse možne kemične pizdarije tega sveta (mislim, da sem bila navdih za reklamo trivremenski Taft)
- In ker četudi sem odšla z mesta zločina navdušena, sem ob prvi priliki spregledala
a. Ali da ni bilo enakomerno postriženo
b. Barva je bila fucked up
c. Ni faking šanse da sama naredim tako frizuro… pa matr no… bolj ko vam govorim, da ne uporabljam fena in kemičnih zvarkov… bolj me redkarpetirate… in take frizure nikoli niso OfakingK, ko niso narejene!
Skratka naveličana sem jih. Naveličana v tolikšni meri, da sem se letos celo 2x postrigla sama – penort varianta, ampak so se vsaj lasje izenačili in ni bilo prokletih stopnic in nekega preseratorskega sranja.
Ker je na vsake toliko pač dovolj in je treba se malo it razvajat, sem kakopak to tudi naredila pa še my dear Glam sem po pol leta zopet videla… pa še spremljala me je!
Grem na obisk k frizerskem mojstru. Model najbolj faca ever. Še ime ma najlepšejši (moj soimenjak). Ampak pri izbiri kwa d fak moja malenkost hoče in noče, se je zataknilo. Jaz bi pramene. On bi barvo. Ok, ti si mojster… barva it is, samo da ne bom oranžna(!????!). Jaz bi naravnost on bi čisto malo stopničk čisto spredaj… »dali ti bomo frizuro, ki si jo zaslužiš« – Am I such a bad person??????????????????
Skratka izdelek na koncu je bil kulj, dokler se nisem videla z na sveže opranimi laski, brez pofukanega navijanja in preparatov. Rezultat: oranžna, stopnice po faking celi glavi… FAAAAAAAAAAAAAAAAAAK!
Ampak… ampak!!!!! Frizer je slišal moje jokcanje in bevskanje in me je več kot pripravljen popraviti in spedenati. No, the truth be told… se mi ne da še enkrat cijazit do njega… zato sem se zmenila za obisk nekje decembra s popustom…
Kako se bom takrat odločila pa ne vem…
FRIZURA DNEVA… WAAAAAAAAAAANT!
