Verjameš v usodo ali v naključje? Verjameš, da v življenju krojimo svojo usodo, vstopamo v lastna naključja? Sta to mogoče le dve različni pojmovanji iste zadeve?
Verjamem v usodo, ne naključja. Verjamem v znake, ki me v življenju vodijo… v znake, ki ti nenehno govorijo, da nekaj ni v redu oziroma v znake, ki te spuščajo naprej, dokler se ne znajdeš pred zaprto zapornico. Zakaj prečkati? Je znak tam po naključju ali me je usoda pripeljala do njega. Vprašanj o vsem tem je nešteto mnogo, odgovorov pa še vsaj enkrat več, nepreverjenih, nepojasnjenih… nikoli dokazanih.
Usoda naj bila konstrukt Hollywooda, s čimer se ne strinjam. Menim, da je na zadevo potrebno gledati širše. Odgovora na to, kako široko, nimam. Ampak verjamem, da nas lahko skozi življenje spremljajo manjša naključja, ki skušajo posegati v usodo, pa kljub temu vedno zmaga usoda.
Ne verjamem in nočem verjeti, da so ljudje v mojem življenju zgolj po naključju, ne verjamem, da je naključje tisto, ki človeka ubije. Nikakor ne bom verjela, da je zgolj naključje, ko na nedolžnem brskanju med vsem gnilim sadjem na tržnici spoznaš sorodno dušo. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom…
Verjamem, da se lahko usodi izogibamo do določene točke, vendar izogniti se ji ne moremo. Si kdaj pomislil-a, da bi do določenega osebe/dejanja/stanja prišel-a tudi, če se določen (nepomemben) odlomek tvojega življenja ne bi zgodil?
Naj verjamem v usodo, pa vseeno ne verjamem, da lahko človek cele dneve leži v postelji z vsemi štirimi od sebe in čaka na najlepšo, najbogatejšo in najbolj neverjetno izkušnjo svojega življenja.
Verjamem, da usode ne moremo iskati, saj bo le-ta našla nas. Verjamem, da ima vsak od nas določen svoj čas, določen svoj dan, ko ga ne bo več tu. Ni dovolj varne sobe na tem svetu, da bi usoda ne našla svojo pot do zadnjega dejanja. Ne verjamem, da se lahko naključje igra z nami. Ne verjamem preprosto zato, ker če bi verjela v naključja bi življenje živela veliko bolj pasivno, veliko bolj prikrajšano, bila sumničava in paranoična do vsakega osebka, ki se bo sprehodil mimo. Verjeti v usodo pa zame pomeni, da lahko živim mirno iz dneva v dan, ker je zame tako ali tako že poskrbljeno… do takrat pa lahko življenje zajemam z največjo zajemalko.
CITAT DNEVA:
A person often meets his destiny on the road he took to avoid it.
Jean de La Fontaine
