Groza, strah, trepet… ja tako se trenutno počutim. Kot, da ni stvari na tem svetu, ki bi me spravila v dobro voljo, mislim, da niti novi čevlji ne in bajna vsota evrov. Fotografirala bi! A kaj, ko samo sebe ne morem izvleči iz te proklete sobice v kateri sem tako odlično zasevana s compom, na katerega sem včeraj fasala proklet virus… in jaz se imam za g33ka… oh please… nice try *A*!
Niti ne vem, kdaj sem zapadla v to stanje, niti kako. Možno, da se je zgodilo na zadnji dan februarskega dne, ko je eden izmed mojih najljubših ljudi končno s5 dočakal b-day – svoj 5i, namesto 24i! Vse skupaj pa se je začelo s pohajkovanjem v srebrnih balerinkah do lokala, ki je od mene oddaljen vsega 10 minut. Najprej me je zajebal mož, ki mi ni mogel nameniti 2 minutki časa, da bi se vsaj približno počutila varno, ko sem se sprehajala mimo pokopališča. Ko sem prišla na mesto zločina, sem ugotovila, da sem brutalno ožuljena. Sledilo je, da je bila zastojnkarska pijača že izpita in sem si jo plačevala sama. Medtem, ko sem čakala na pijačo me je kelnar odlomu s pladnjem v glavo. Ko sem s pijačo končno sedla pa so name zlili še pol litra pira. Moškim je bil vonj zelo po godu, meni pač NE! In seveda to še ni vse. Zmanjkalo je martini biancotov, zato so mi s čisto vestjo postregli z rossotom, ki je btw ogaben… zato sem vanj stresala po 3 zavojčke sladkorja in ga trla s slamico! Domov so me odpeljali v naročju kolega, na sovoznikovem sedežu, ker pa je bil seveda kolega brutalno pijan je moral zaustaviti nič hudega slutečega Peugeota z ročno, tako da je moj pretty face pristal na sprednji šipi. Splendid. Pa tudi to še ni vse. 50 m, ki mi jih je preostalo, da sem prišla do doma sem hodila 15 minut, ker sem hodila po prstih, kot, da bi imela na sebi 10 cm petke, saj so bili žulji zmaličeni. Hvala kurcu za bepanthen, ki mi jih je pozdravil v 2h dneh!
No, če slučajno za moje počutje ni krivo to praznovanje pa imam na platinastem pladnju še nekaj odličnih zadev. Grozno se počutim, ker ne delam, ker nimam denarja in ker posledično moja materialistična duša ni zadovoljena. Grozno mi je, ker sem tako odvisna od compa, da cele dneve samo browse-am po netu, ne naredim pa nič od nič za diplomo. Grozno je dejstvo, da mi mož ni spedenal compa tako kot bi bilo potrebno, da sem ja fasala še virus. Grozno mi je, da sem si zaradi vseh teh stvari, ki konec koncev sploh niso tako grozne, spraskala kompletno desno lice in se poleg vsega še sekiram zakaj hudiča imam tanke lase, ki se hitro mastijo. Grozno mi je, ker se trudim ne jesti sladkarij ampak ob 11h zvečer ta koncentracija popusti!!!
Fak! Drama queen gen is on the loose! Again!
