Kot, da ni dovolj, da je relativna in tiči v očesnem malarju vsakega posameznika je, povrh vsega, še zahtevna in minljiva!
Vsak dan grem spat pod mažo Avene Diacneala (zrajcana od Odpravljanja mozoljev), da bi bil obraz čim hitreje flawless, mazol-free… sploh, ker sem padla pod pritiski moževega stiskanja pomaranč! Namesto, da bi zaspala in se zjutraj zbudila kot poosebljena skin perfection, sem doživljala in preživljala brutalne muke, zaradi pekočega filinga. Deep down inside sem seveda kričala (in posledično zbudila Slay), navidezno stopicljala in preklela možev iztis soka.
Na koncu pa sem se, izven telesno, zalotila pri razmišljanju o tem,
-kolikokrat si bom zavoljo lepote zapičila maskaro v oko (predvidevam, da je moj očesni malar že totalno preboden, saj imam za zunanji videz ljudi čisto drugačen okus kot cela čreda),
-2 dni zrla v zatečene nožne prstke zaradi 7 urnega poplesavanja v gorđs čevljih in
-kolikokrat bom gledala v zmečkano kožo, samo zato, ker je B.B. svetovala, da se kupijo kavbojke za 1 cifro manjše, ker se itak raztegnejo… ker najhuje je gledat ohlapen đins na ženski…
Bemti duš! Lepota je res prasica!
